| Uradni list RS |
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
Razglašam Zakon o ratifikaciji
Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o
izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z
davki od dohodka in premoženja z dodatnim protokolom (BITIDO), ki ga je sprejel
Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. marca 2002.
| Št. 001-22-28/02 |
Ljubljana, 29. marca 2002
| Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r. |
1. člen
Ratificira se Konvencija med Vlado Republike
Slovenije in Vlado Italijanske republike o izogibanju dvojnega obdavčevanja
in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja z
dodatnim protokolom, podpisana v Ljubljani dne 11. septembra 2001.
2. člen
Konvencija z dodatnim protokolom se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi: *
Vlada Republike Slovenije in Vlada Italijanske republike sta se
v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in
preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja,
sporazumeli, kot sledi:
I. poglavje
Področje uporabe konvencije
1. člen
OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka
in premoženja, ki se uvedejo v imenu vsake države pogodbenice ali njenih
političnih ali upravnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove
uvedbe.
2. Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni
na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja,
vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki
na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, ter davki od povečanja
premoženja.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja ta konvencija, so zlasti:
a) v Sloveniji:
1. davek od dobička pravnih oseb;
2. davek od dohodka posameznikov (dohodnina);
3. davek od premoženja
(v nadaljevanju “slovenski davek“);
b) v Italiji:
1. davek od osebnega dohodka (l’imposta sul reddito delle persone fisiche);
2. davek od dohodka pravnih oseb (l’imposta sul reddito delle persone giuridiche);
3. regionalni davek od proizvodnih dejavnosti (l’imposta regionale sulle attivitŕ produttive)
ne glede na to, ali se pobirajo pri viru dohodka ali ne
(v nadaljevanju “italijanski davek“).
4. Ta konvencija se uporablja tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne
davke, ki se uvedejo po datumu podpisa te konvencije dodatno k obstoječim
davkom ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno
obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.
II. poglavje
Opredelitev izrazov
3. člen
SPLOŠNA OPREDELITEV IZRAZOV
1. Za namene te konvencije, razen če sobesedilo zahteva drugače:
a) izraz “Slovenija“ pomeni Republiko Slovenijo in ozemlje pod njeno suverenostjo,
vključno z zračnim prostorom in morskimi območji, nad katerimi Republika
Slovenija izvaja svojo suverenost ali jurisdikcijo v skladu z notranjim in
mednarodnim pravom;
b) izraz “Italija“ pomeni Italijansko Republiko in
vsako območje za teritorialnim morjem, ki se določi kot območje, na katerem
Italija v skladu s svojo zakonodajo in z mednarodnim pravom izvaja suverene
pravice v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem naravnih virov morskega
dna, njegovega podzemlja ter morja nad njim;
c) izraza “država pogodbenica“ in “druga država pogodbenica“ pomenita, kot zahteva sobesedilo, Slovenijo ali Italijo;
d) izraz “oseba“ vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;
e) izraz “ družba“ pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;
f) izraza “podjetje države pogodbenice“ in “podjetje druge države pogodbenice“
pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje,
ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
g) izraz “mednarodni
promet“ pomeni kakršen koli prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje,
ki ima sedež dejanske uprave v državi pogodbenici, razen če ladja ali letalo
opravlja prevoze samo med kraji v drugi državi pogodbenici;
h) izraz “državljani“ pomeni:
(i) vse posameznike, ki imajo državljanstvo države pogodbenice;
(ii) vse pravne osebe, osebne družbe in združenja, katerih status izhaja iz veljavne zakonodaje v državi pogodbenici;
i) izraz “pristojni organ“ pomeni:
(i) V Sloveniji Ministrstvo za finance ali pooblaščenega predstavnika tega ministrstva;
(ii) V Italiji Ministrstvo za ekonomijo in finance.
2. Ko država pogodbenica uporablja to konvencijo, ima kateri koli izraz,
ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo zahteva drugače, pomen, ki ga
ima po pravu te države pogodbenice v zvezi z davki, za katere se konvencija
uporablja.
4. člen
REZIDENT
1. Za namene te konvencije izraz “rezident države
pogodbenice“ pomeni katero koli osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna
plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža
uprave ali katerega koli drugega podobnega merila. Ta izraz pa ne vključuje
katere koli osebe, ki je dolžna plačevati davke v tej državi samo v zvezi
z dohodki iz virov v tej državi ali premoženja v njej.
2. Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi na naslednji način:
a) šteje se za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima na razpolago stalno
prebivališče. Če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah pogodbenicah,
se šteje za rezidenta države pogodbenice, s katero ima tesnejše osebne in
ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);
b) če ni mogoče opredeliti
države pogodbenice, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če
nima v nobeni od držav pogodbenic na razpolago stalnega prebivališča, se
šteje za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima običajno bivališče;
c) če ima običajno bivališče v obeh državah pogodbenicah ali v nobeni od
njiju, se šteje za rezidenta države pogodbenice, katere državljan je;
d) če je državljan obeh držav pogodbenic ali nobene od njiju, pristojna organa
držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
3. Kadar je zaradi
določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic,
se šteje, da je rezident države, v kateri ima sedež dejanske uprave.
5. člen
STALNA POSLOVNA ENOTA
1. Za namene te konvencije izraz “stalna poslovna
enota“ pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega se v celoti ali delno
opravljajo posli podjetja.
2. Izraz “stalna poslovna enota“ še posebej vključuje:
a) sedež uprave,
b) podružnico,
c) pisarno,
d) tovarno,
e) delavnico,
f) rudnik, kamnolom ali drug kraj pridobivanja naravnih virov,
g) gradbišče ali projekt gradnje ali montaže, ki traja več kot dvanajst mesecev.
3. Šteje se, da izraz “stalna poslovna enota“ ne vključuje:
a) uporabe prostorov samo za namen skladiščenja, razstavljanja ali dostave dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
b) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za namen skladiščenja, razstavljanja ali dostave;
c) vzdrževanje zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za namen predelave s strani drugega podjetja;
d) vzdrževanje stalnega mesta poslovanja samo za namen nakupa dobrin ali blaga ali zbiranja informacij za podjetje;
e) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za namen oglaševanja, dajanja
informacij, znanstvenega raziskovanja ali podobnih dejavnosti pripravljalne
ali pomožne narave za podjetje.
4. Oseba, ki v državi pogodbenici deluje
v imenu podjetja druge države pogodbenice ki ni zastopnik z neodvisni statusom,
za katerega se uporablja peti odstavek se šteje za stalno poslovno enoto
v prvi omenjeni državi, če ima in v tej državi običajno uporablja pooblastilo
za sklepanje pogodb v imenu podjetja, razen če so njene dejavnosti omejene
na nakup dobrin ali blaga za podjetje.
5. Ne šteje se, da ima podjetje
države pogodbenice stalno poslovno enoto v drugi državi pogodbenici samo
zato, ker opravlja posle v tej drugi državi prek posrednika, splošnega komisionarja
ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo
v okviru svojega rednega poslovanja.
6. Dejstvo, da družba, ki je rezident
države pogodbenice, nadzoruje družbo, ki je rezident druge države pogodbenice
ali opravlja posle v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače)
ali je pod nadzorom take družbe, samo po sebi še ne pomeni, da je ena od
družb stalna poslovna enota druge.
III. poglavje
Obdavčevanje dohodka
6. člen
DOHODEK IZ NEPREMIČNIN
1. Dohodek rezidenta države pogodbenice, ki
izhaja iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva),
ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Izraz “nepremičnine“ ima pomen, ki ga določa pravo države pogodbenice,
v kateri je ta nepremičnina. Izraz vedno vključuje premoženje, ki je sestavni
del nepremičnin, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu,
pravice, za katere veljajo določbe splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino.
Užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot
odškodnina za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rude, virov
ter drugega naravnega bogastva se prav tako štejejo za “nepremičnine“. Ladje,
čolni in letala se ne štejejo za nepremičnine.
3. Določbe prvega odstavka
se uporabljajo za dohodek, ki se ustvari z neposredno uporabo, dajanjem v
najem ali katero koli drugo obliko uporabe nepremičnine.
4. Določbe prvega
in tretjega odstavka se uporabljajo tudi za dohodek iz nepremičnin podjetja
in za dohodek iz nepremičnin, ki se uporabljajo za opravljanje samostojnih
osebnih storitev.
7. člen
POSLOVNI DOBIČEK
1. Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči
samo v tej državi, razen če podjetje posluje v drugi državi pogodbenici prek
stalne poslovne enote v njej. Če podjetje posluje, kot je prej omenjeno,
se lahko dobiček podjetja obdavči v drugi državi, vendar samo toliko dobička,
kot se pripiše tej stalni poslovni enoti.
2. Ob upoštevanju določb tretjega
odstavka, kadar podjetje države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici
prek stalne poslovne enote v njej, se v vsaki državi pogodbenici tej stalni
poslovni enoti pripiše dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi
ga imela, če bi bila različno in ločeno podjetje, ki opravlja enake ali podobne
dejavnosti pod istimi ali podobnimi pogoji ter povsem neodvisno posluje s
podjetjem, katerega stalna poslovna enota je.
3. Pri določanju dobička
stalne poslovne enote je dovoljeno odšteti stroške, ki nastanejo za namene
stalne poslovne enote, vključno s poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški,
ki nastanejo bodisi v državi, v kateri je stalna poslovna enota, ali drugje.
4. Če se v državi pogodbenici dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti,
običajno določi na podlagi porazdelitve vsega dobička podjetja na njegove
dele, nič v drugem odstavku tej državi pogodbenici ne preprečuje določiti
obdavčljivega dobička z običajno porazdelitvijo. Sprejeta metoda porazdelitve
dobička pa mora biti taka, da je rezultat v skladu z načeli tega člena.
5. Stalni poslovni enoti se ne pripiše dobiček samo zato, ker ta stalna poslovna enota nakupuje dobrine ali blago za podjetje.
6. Za namene prejšnjih odstavkov se dobiček, ki se pripiše stalni poslovni
enoti, vsako leto določi po isti metodi, razen če je upravičen in zadosten
razlog za nasprotno.
7. Kadar dobiček vključuje dohodkovne postavke, ki
so posebej obravnavane v drugih členih te konvencije, določbe tega člena
ne vplivajo na določbe tistih členov.
8. člen
POMORSKI IN LETALSKI PREVOZ
1. Dobiček iz opravljanja ladijskih ali letalskih
prevozov v mednarodnem prometu se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri
je sedež dejanske uprave podjetja.
2. Če je sedež dejanske uprave ladjarskega
podjetja na krovu ladje, se šteje, da je v državi pogodbenici, v kateri ima
ladja matično pristanišče, ali če nima takega matičnega pristanišča, v državi
pogodbenici, katere rezident je ladijski prevoznik.
3. Določbe prvega
odstavka se uporabljajo tudi za dobiček iz udeležbe v interesnem združenju
(pool), mešanem podjetju ali mednarodni prevozni agenciji.
9. člen
POVEZANA PODJETJA
1. Kadar:
a) je podjetje države pogodbenice
neposredno ali posredno udeleženo pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu
podjetja druge države pogodbenice
ali
b) so iste osebe neposredno
ali posredno udeležene pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja države
pogodbenice in podjetja druge države pogodbenice
in v obeh primerih obstajajo
ali se uvedejo med podjetjema v njunih komercialnih ali finančnih odnosih
pogoji, drugačni od tistih, ki bi obstajali med neodvisnimi podjetji, se
kakršen koli dobiček, ki bi prirastel enemu od podjetij, če takih pogojev
ne bi bilo, vendar prav zaradi takih pogojev ni prirastel, lahko vključi
v dobiček tega podjetja in ustrezno obdavči.
2. Kadar država pogodbenica
v dobiček podjetja te države vključuje in ustrezno obdavči dobiček, za katerega
je bilo že obdavčeno podjetje druge države pogodbenice v tej drugi državi
in je tako vključeni dobiček dobiček, ki bi prirastel podjetju prve omenjene
države, če bi bili pogoji, ki obstajajo med podjetjema, taki, kot bi obstajali
med neodvisnimi podjetji, ta druga država ustrezno prilagodi znesek davka,
ki se v tej državi zaračuna od tega dobička. Vsaka taka prilagoditev pa se
določi samo v skladu s postopkom skupnega dogovora iz 26. člena.
10. člen
DIVIDENDE
1. Dividende, ki jih družba, ki je rezident
države pogodbenice, plača rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo
v tej drugi državi.
2. Take dividende pa se lahko obdavčijo tudi v državi
pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, in v skladu
z zakonodajo te države, če pa je prejemnik upravičeni lastnik dividend, tako
obračunani davek ne presega:
a) 5 odstotkov bruto zneska dividend, če
je upravičeni lastnik družba (ki ni osebna družba), ki ima neposredno v
lasti najmanj 25 odstotkov kapitala družbe, ki plačuje dividende;
b) 15 odstotkov bruto zneska dividend v vseh drugih primerih.
Pristojna organa držav pogodbenic se sporazumno dogovorita o načinu uporabe te omejitve.
Ta odstavek ne vpliva na obdavčenje družbe v zvezi z dobičkom, iz katerega se plačajo dividende.
3. Izraz “dividende“, kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz delnic,
“jouissance” delnic ali pravic, rudniških delnic, ustanoviteljskih delnic
ali drugih pravic do udeležbe v dobičku, ki niso terjatve, in tudi dohodek
iz drugih pravic v družbi, ki se davčno obravnava enako kot dohodek iz delnic
po davčni zakonodaji države, katere rezident je družba, ki dividende deli.
4. Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik
dividend, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici,
katere rezident je družba, ki dividende plačuje, prek stalne poslovne enote
v njej ali opravlja v tej drugi državi samostojne osebne storitve iz stalne
baze v njej ter je delež, v zvezi s katerim se dividende plačajo, dejansko
povezan s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se
dividende obdavčijo v tej drugi državi pogodbenici po njeni zakonodaji.
5. Kadar dobiček ali dohodek družbe, ki je rezident države pogodbenice,
izhaja iz druge države pogodbenice, ta druga država ne sme uvesti nobenega
davka na dividende, ki jih plača družba, razen če se te dividende plačajo
rezidentu te druge države ali če je delež, v zvezi s katerim se dividende
plačajo, dejansko povezan s stalno poslovno enoto ali stalno bazo v tej drugi
državi, niti ne sme uvesti davka od nerazdeljenega dobička na nerazdeljeni
dobiček družbe, tudi če so plačane dividende ali nerazdeljeni dobiček v
celoti ali delno sestavljeni iz dobička ali dohodka, ki nastane v taki drugi
državi.
11. člen
OBRESTI
1. Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici
in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v
tej drugi državi.
2. Take obresti pa se lahko obdavčijo tudi v državi
pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa
je prejemnik upravičeni lastnik obresti, tako zaračunani davek ne presega
10 odstotkov bruto zneska obresti. Pristojna organa držav pogodbenic se sporazumno
dogovorita o načinu uporabe te omejitve.
3. Ne glede na določbe drugega odstavka so obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici, oproščene davka v tej državi, če:
a) obresti plača vlada te države pogodbenice ali njena lokalna oblast, ali
b) se obresti plačajo vladi druge države pogodbenice ali njeni lokalni oblasti
ali kateri koli agenciji ali organizaciji (vključno s finančno ustanovo),
ki je popolnoma v lasti te druge države pogodbenice ali njene lokalne oblasti,
ali
c) se obresti plačajo kateri koli drugi agenciji ali organizaciji
(vključno s finančno ustanovo) v zvezi s posojili, danimi na podlagi sporazuma,
sklenjenega med vladama držav pogodbenic.
4. Izraz “obresti“, kot je uporabljen
v tem členu, pomeni dohodek iz državnih vrednostnih papirjev, obveznic ali
zadolžnic ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to,
ali imajo pravico do udeležbe v dobičku, in iz vseh vrst terjatev ter ves
drug dohodek, ki je po davčni zakonodaji države, v kateri tak dohodek nastane,
izenačen z dohodkom od posojenega denarja.
5. Določbe prvega do tretjega
odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki je rezident
države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti
nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej ali opravlja v tej drugi državi
samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej ter je terjatev, v zvezi
s katero se obresti plačajo, dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto
ali stalno bazo. V takem primeru se obresti obdavčijo v tej drugi državi
po njeni zakonodaji.
6. Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici,
kadar je plačnik ta država, politična ali upravna enota, lokalna oblast ali
rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to,
ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno
enoto ali stalno bazo, v zvezi s katero je nastala zadolžitev, za katero
se plačajo obresti, ter take obresti krije taka stalna poslovna enota ali
stalna baza, se šteje, da take obresti nastanejo v državi pogodbenici, v
kateri je stalna poslovna enota ali stalna baza.
7. Kadar zaradi posebnega
odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo
znesek obresti glede na terjatev, za katero se plačajo, presega znesek, za
katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa
ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek.
V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo
vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te
konvencije.
12. člen
LICENČNINE IN AVTORSKI HONORARJI
1. Licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo
v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se
lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2. Take licenčnine in avtorski honorarji
pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v
skladu z zakoni te države, če pa je prejemnik upravičeni lastnik licenčnin
in avtorskih honorarjev, tako zaračunani davek ne presega 5 odstotkov bruto
zneska licenčnin in avtorskih honorarjev. Pristojna organa držav pogodbenic
se sporazumno dogovorita o načinu uporabe te omejitve.
3. Izraz “licenčnine
in avtorski honorarji“, kot je uporabljen v tem členu, pomeni plačila vsake
vrste, prejeta kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli
avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s
kinematografskimi filmi ali trakovi za televizijske ali radijske oddaje,
kakršnega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne
formule ali postopka ali za uporabo ali pravico do uporabe industrijske,
komercialne ali znanstvene opreme ali za informacije o industrijskih, komercialnih
ali znanstvenih izkušnjah.
4. Določbe prvega in drugega odstavka se ne
uporabljajo, če upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev, ki
je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri
licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v
njej ali v tej drugi državi opravlja samostojne osebne storitve iz stalne
baze v njej ter je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se licenčnine
in avtorski honorarji plačajo, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto
ali stalno bazo. V takem primeru se licenčnine in avtorski honorarji obdavčijo
v tej drugi državi po njeni zakonodaji.
5. Šteje se, da so licenčnine
in avtorski honorarji nastali v državi pogodbenici, kadar je plačnik ta država,
politična ali upravna enota, lokalna oblast ali rezident te države. Kadar
pa ima oseba, ki plačuje licenčnine in avtorske honorarje, ne glede na to,
ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno
enoto ali stalno bazo, v zvezi s katero je nastala obveznost za plačilo licenčnin
in avtorskih honorarjev ter take licenčnine in avtorske honorarje krije taka
stalna poslovna enota ali stalna baza, se šteje, da so take licenčnine in
avtorski honorarji nastali v državi, v kateri je stalna poslovna enota ali
stalna baza.
6. Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim
lastnikom ali med njima in neko drugo osebo znesek licenčnin in avtorskih
honorarjev glede na uporabo, pravico ali informacijo, za katero se plačujejo,
presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik,
če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji
omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje
v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati
druge določbe te konvencije.
13. člen
KAPITALSKI DOBIČEK
1. Dobiček, ki ga rezident države pogodbenice
doseže z odtujitvijo nepremičnin, ki so omenjene v 6. členu in so v drugi
državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Dobiček iz
odtujitve premičnin, ki so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote,
ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali premičnin,
ki se nanašajo na stalno bazo, ki jo ima rezident države pogodbenice na voljo
v drugi državi pogodbenici za namen opravljanja samostojnih osebnih storitev,
vključno z dobičkom iz odtujitve take stalne poslovne enote (same ali s celotnim
podjetjem) ali take stalne baze, se lahko obdavči v tej drugi državi.
3. Dobiček iz odtujitve ladij ali letal, s katerimi se opravljajo prevozi
v mednarodnem prometu, ali premičnin, ki se nanašajo na opravljanje prevozov
s takimi ladjami ali letali, se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri
je sedež dejanske uprave podjetja.
4. Dobiček iz odtujitve kakršnega koli
premoženja, ki ni premoženje, navedeno v prvem, drugem in tretjem odstavku,
se obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je oseba, ki odtuji
premoženje.
14. člen
SAMOSTOJNE OSEBNE STORITVE
1. Dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice
iz poklicnih storitev ali drugih podobnih samostojnih dejavnosti, se obdavči
samo v tej državi, razen če ima stalno bazo, ki mu je redno na voljo v drugi
državi pogodbenici za namen opravljanja njegovih dejavnosti. Če ima tako
stalno bazo, se dohodek lahko obdavči v drugi državi pogodbenici, a samo
toliko dohodka, kolikor se lahko pripiše tej stalni bazi.
2. Izraz “poklicne
storitve“ vključuje še posebej samostojne znanstvene, literarne, umetniške,
izobraževalne ali pedagoške dejavnosti kot tudi samostojne dejavnosti zdravnikov,
odvetnikov, inženirjev, arhitektov, zobozdravnikov in računovodij.
15. člen
ODVISNE OSEBNE STORITVE
1. V skladu z določbami 16., 18., 19., 20. in
21. člena se plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih dobi rezident
države pogodbenice iz zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi, razen če se
zaposlitev izvaja v drugi državi pogodbenici. Če se zaposlitev izvaja tako,
se lahko tako pridobljeni prejemki obdavčijo v tej drugi državi.
2. Ne
glede na določbe prvega odstavka se prejemek, ki ga dobi rezident države
pogodbenice iz zaposlitve, ki se izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči
samo v prvi omenjeni državi, če:
a) je prejemnik navzoč v drugi državi
v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno 183 dni v katerem koli obdobju
dvanajstih mesecev, ki se začne ali konča v zadevnem davčnem letu, in
b) prejemek plača delodajalec, ki ni rezident druge države, oziroma se plača v njegovem imenu, in
c) prejemka ne krije stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima delodajalec v drugi državi.
3. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se prejemek, ki izhaja iz zaposlitve
na ladji ali letalu, s katerim se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu,
lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.
16. člen
PLAČILA DIREKTORJEM
Plačila direktorjem in druga podobna plačila,
ki jih dobi rezident države pogodbenice kot član upravnega odbora družbe,
ki je rezident druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
17. člen
UMETNIKI IN ŠPORTNIKI
1. Ne glede na določbe 14. in 15. člena se dohodek,
ki ga dobi rezident države pogodbenice kot nastopajoči izvajalec, kot je
gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik, ali
kot športnik iz takšnih osebnih dejavnosti, ki jih izvaja v drugi državi
pogodbenici, lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Kadar dohodek iz osebnih
dejavnosti, ki jih izvaja nastopajoči izvajalec ali športnik kot tak, ne
priraste samemu nastopajočemu izvajalcu ali športniku, temveč drugi osebi,
se ta dohodek kljub določbam 7., 14. in 15. člena lahko obdavči v državi
pogodbenici, v kateri se izvajajo dejavnosti nastopajočega izvajalca ali
športnika.
3. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka se dohodek
iz tega člena ne obdavči v državi pogodbenici, v kateri se izvajajo dejavnosti
nastopajočega izvajalca ali športnika, če se take dejavnosti pretežno financirajo
z javnimi sredstvi obeh držav ali se izvajajo v okviru kulturnega sporazuma
med državama pogodbenicama.
18. člen
POKOJNINE
1. V skladu z določbami drugega odstavka 19.
člena se pokojnine in drugi podobni prejemki, ki se plačajo rezidentu države
pogodbenice za preteklo zaposlitev, obdavčijo samo v tej državi.
2. Kadar
rezident države pogodbenice postane rezident druge države pogodbenice, se
plačila, ki jih tak rezident prejme ob prenehanju svoje zaposlitve v prvi
omenjeni državi kot odpravnino (odškodnino), ali podobna pavšalna izplačila
obdavčijo samo v tej prvi omenjeni državi pogodbenici. V tem odstavku izraz
“odpravnina (odškodnina)“ vključuje kakršna koli izplačila zaradi prenehanja
opravljanja kakršne koli funkcije ali zaposlitve osebe.
19. člen
DRŽAVNA SLUŽBA
1. a) Plače, mezde in drugi podobni prejemki
razen pokojnin, ki jih plačuje država pogodbenica ali njena politična ali
upravna enota ali lokalna oblast posamezniku za storitve, ki jih opravi za
to državo ali enoto ali oblast, se obdavčijo samo v tej državi.
b) Taki
prejemki pa se obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, če so storitve
opravljene v tej državi in je posameznik rezident te države, ki:
(i) je državljan te države, ali
(ii) ni postal rezident te države samo za namen opravljanja storitev.
2. a) Vsaka pokojnina, plačana iz skladov države pogodbenice ali njene politične
ali upravne enote ali lokalne oblasti posamezniku za storitve, opravljene
za to državo ali enoto ali oblast, se obdavči samo v tej državi.
b) Taka pokojnina pa se obdavči samo v drugi državi pogodbenici, če je posameznik državljan in rezident te države.
3. Določbe 15., 16. in 18. člena se uporabljajo za prejemke ali pokojnine
za storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice ali njene politične
ali upravne enote ali lokalne oblasti.
20. člen
PROFESORJI, UČITELJI IN RAZISKOVALCI
Profesor, učitelj ali raziskovalec, ki v obdobju,
ki ni daljše od dveh let, začasno obišče državo pogodbenico zaradi poučevanja
ali raziskovanja na univerzi, višji oziroma visoki šoli, šoli ali kateri
koli drugi izobraževalni ustanovi in je ali je bil tik pred tem obiskom rezident
druge države pogodbenice, je v prvi omenjeni državi pogodbenici oproščen
davka od prejemkov za tako poučevanje ali raziskovanje.
21. člen
ŠTUDENTI
Plačila, ki jih študent ali pripravnik, ki je
ali je bil tik pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice
in je v prvi omenjeni državi pogodbenici navzoč samo za namen svojega izobraževanja
ali usposabljanja, prejme za svoje vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje,
se ne obdavčijo v tej državi pod pogojem, da taka plačila nastanejo iz virov
zunaj te države.
22. člen
DRUGI DOHODKI
1. Deli dohodka rezidenta države pogodbenice,
ki nastanejo kjer koli in niso obravnavani v predhodnih členih te konvencije,
se obdavčijo samo v tej državi.
2. Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo
za dohodek, ki ni dohodek iz nepremičnin, kot so opredeljene v drugem odstavku
6. člena, če prejemnik takega dohodka, ki je rezident države pogodbenice,
posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej ali
opravlja v tej drugi državi samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej
in je pravica ali premoženje, za katero se plača dohodek, dejansko povezano
s to stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se deli dohodka
obdavčijo v tej drugi državi pogodbenici po njeni zakonodaji.
23. člen
PREMOŽENJE
1. Premoženje, ki ga predstavljajo nepremičnine
iz 6. člena v lasti rezidenta države pogodbenice in so v drugi državi pogodbenici,
se lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Premoženje, ki ga predstavljajo
premičnine, ki so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo
ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali premičnine
v zvezi s stalno bazo, ki je na voljo rezidentu države pogodbenice v drugi
državi pogodbenici za opravljanje samostojnih osebnih storitev, se lahko
obdavči v tej drugi državi.
3. Premoženje, ki ga predstavljajo ladje ali
letala, s katerimi se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, in premičnine
v zvezi z opravljanjem prevozov s takimi ladjami in letali, se obdavči samo
v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.
4. Vsi drugi elementi premoženja rezidenta države pogodbenice se obdavčijo samo v tej državi.
IV. poglavje
Metode za odpravo dvojnega obdavčevanja
24. člen
ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČEVANJA
1. Dogovorjeno je, da se dvojno obdavčevanje odpravi v skladu z naslednjimi odstavki tega člena.
2. V Italiji:
Če ima rezident Italije v lasti dohodkovne postavke, ki so obdavčljive v
Sloveniji, lahko Italija pri določanju svojih davkov od dohodka, kot so opredeljeni
v 2. členu te konvencije, take dohodkovne postavke vključi v davčno osnovo,
razen če posebne določbe te konvencije določajo drugače.
V takem primeru
Italija od tako izračunanih davkov odšteje davek od dohodka, plačan v Sloveniji,
vendar samo v znesku, ki ne presega tistega deleža prej omenjenega italijanskega
davka, ki ga take dohodkovne postavke predstavljajo v celotnem dohodku.
Odbitek davka pa se ne dovoli, če v Italiji za to dohodkovno postavko po
italijanski zakonodaji na zahtevo prejemnika tega dohodka velja dokončni
davek po odbitku.
3. V Sloveniji:
a) Kadar rezident Slovenije dobi
dohodek ali ima v lasti premoženje, ki se v skladu z določbami te konvencije
lahko obdavči v Italiji, Slovenija dovoli:
i) kot odbitek od davka od dohodka tega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka, plačanemu v Italiji;
ii) kot odbitek od davka od premoženja tega rezidenta znesek, ki je enak davku od premoženja, plačanemu v Italiji.
Tak odbitek pa v nobenem primeru ne sme presegati tistega dela davka od dohodka
ali premoženja, ki je bil izračunan pred odbitkom, pripisanim dohodku ali
premoženju, odvisno od primera, ki se lahko obdavči v Italiji;
b) kadar
je v skladu s katero koli določbo te konvencije dohodek, ki ga rezident Slovenije
dobi, ali premoženje, ki ga ima v lasti, oproščeno davka v Sloveniji, lahko
Slovenija pri izračunu zneska davka od preostalega dohodka ali premoženje
takega rezidenta vseeno upošteva oproščeni dohodek ali premoženje.
V. poglavje
Posebne določbe
25. člen
ENAKO OBRAVNAVANJE
1. Državljani države pogodbenice ne smejo biti
v drugi državi pogodbenici zavezani kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni
koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so
ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te druge
države v enakih okoliščinah. Ta določba se ne glede na določbe 1. člena uporablja
tudi za osebe, ki niso rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. Obdavčevanje
stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi
pogodbenici, ne sme biti manj ugodno v tej drugi državi, kot je obdavčevanje
podjetij te druge države, ki opravljajo enake dejavnosti. Ta določba se ne
razlaga, kot da zavezuje državo pogodbenico, da prizna rezidentom druge države
pogodbenice kakršne koli osebne olajšave, druge olajšave in znižanja za davčne
namene zaradi osebnega stanja ali družinskih obveznosti, ki jih priznava
svojim rezidentom.
3. Razen kadar se uporabljajo določbe prvega odstavka
9. člena, sedmega odstavka 11. člena ali šestega odstavka 12. člena, se obresti,
licenčnine in avtorski honorarji ter druga izplačila, ki jih plača podjetje
države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, pri določanju obdavčljivega
dobička takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot če bi bili plačani
rezidentu prve omenjene države.
4. Podjetja države pogodbenice, katerih
kapital je v celoti ali delno, neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom
enega ali več rezidentov druge države pogodbenice, ne smejo biti v prvi omenjeni
državi pogodbenici zavezana kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli
zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali
so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve do drugih podobnih podjetij
te prve omenjene države.
5. Določbe tega člena se uporabljajo ne glede na določbe 2. člena za davke vseh vrst in opisov.
26. člen
POSTOPEK SKUPNEGA DOGOVORA
1. Kadar oseba meni, da imajo ali bodo imela
dejanja ene ali obeh držav pogodbenic zanjo za posledico obdavčevanje, ki
ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ta oseba ne glede na sredstva,
ki ji jih omogoča domača zakonodaja teh držav, predloži zadevo pristojnemu
organu države pogodbenice, katere rezident je, ali če se njen primer nanaša
na prvi odstavek 25. člena, tiste države pogodbenice, katere državljan je.
Zadeva mora biti predložena v dveh letih od prvega uradnega obvestila o dejanju,
ki je imelo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami konvencije.
2. Pristojni organ si, če se mu zdi pritožba upravičena in če sam ne more
priti do zadovoljive rešitve, prizadeva rešiti primer s skupnim dogovorom
s pristojnim organom druge države pogodbenice z namenom izogniti se obdavčevanju,
ki ni v skladu s konvencijo. Vsak dosežen dogovor se izvaja ne glede na roke
v domači zakonodaji držav pogodbenic.
3. Pristojna organa držav pogodbenic
si prizadevata s skupnim dogovorom razrešiti kakršne koli težave ali dvome,
ki nastanejo pri razlagi ali uporabi konvencije. Prav tako se lahko med seboj
posvetujeta o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih, ki jih ta konvencija
ne predvideva.
4. Pristojna organa držav pogodbenic lahko neposredno komunicirata
med seboj, da bi dosegla dogovor v smislu prejšnjih odstavkov. Kadar se za
dosego dogovora zdi priporočljiva ustna izmenjava mnenj, taka izmenjava lahko
poteka prek komisije, ki je sestavljena iz predstavnikov pristojnih organov
držav pogodbenic.
5. Če pristojna organa držav pogodbenic v primerih iz
prejšnjih odstavkov ne dosežeta dogovora o odpravi dvojnega obdavčevanja
v dveh letih od datuma, ko je bila zadeva prvič predložena enemu od njiju,
in se davkoplačevalec/davkoplačevalci strinja(jo), da bo(do) spoštoval(i)
sklep arbitražne komisije, lahko pristojna organa za vsako posamezno zadevo
posebej ustanovita tako arbitražno komisijo, katere naloga je pripraviti
izvedensko mnenje o načinu odprave dvojnega obdavčevanja. Komisija se lahko
ustanovi samo, če stranki v sporu vnaprej – brez kakršnih koli pridržkov
ali pogojev – odstopita od vseh sodnih postopkov, ki potekajo pred domačimi
sodišči.
Arbitražno komisijo sestavljajo trije člani, ki so imenovani
takole: vsak pristojni organ imenuje enega člana in ta dva člana sporazumno
imenujeta predsednika, ki se izbere med neodvisnimi izvedenci ene ali druge
države pogodbenice ali iz druge države članice OECD.
Pri pripravi svojega
mnenja arbitražna komisija uporablja določbe te konvencije in načela mednarodnega
prava, upošteva pa tudi notranjo zakonodajo držav pogodbenic. Arbitražna
komisija določi svoj poslovnik.
Prizadeta oseba je lahko na zahtevo zaslišana
ali zastopana pred arbitražno komisijo in taka oseba mora, ko zahteva komisija,
priti pred komisijo ali v ta namen imenovati svojega zastopnika.
6. Arbitražna
komisija da svoje mnenje v šestih mesecih od datuma, ko ji je bila zadeva
predložena. Komisija odloča z večino glasov svojih članov. Pri različnem
glasovanju članov, ki jih je imenoval vsak pristojni organ, je odločilen
predsednikov glas.
V šestih mesecih od datuma, ko arbitražna komisija
da svoje izvedensko mnenje, pristojna organa v skupnem dogovoru sprejmeta
ukrepe za odpravo vzroka davčnega spora. Tako sprejeti ukrepi so lahko tudi
v neskladju z mnenjem arbitražne komisije. Če pristojna organa v šestih mesecih
od datuma, ko arbitražna komisija da svoje izvedensko mnenje, ne dosežeta
dogovora o odpravi vzroka davčnega spora, se morata ravnati po mnenju komisije
in ga izvesti.
7. Stroški arbitražnega postopka se v enakih deležih razdelijo med državi pogodbenici.
27. člen
IZMENJAVA INFORMACIJ
1. Pristojna organa držav pogodbenic si izmenjavata
take informacije, ki so potrebne za izvajanje določb te konvencije ali notranje
zakonodaje držav pogodbenic glede davkov, za katere se uporablja ta konvencija,
kolikor obdavčevanje na njihovi podlagi ni v nasprotju s konvencijo; izmenjavata
si tudi informacije za preprečevanje davčnih utaj. Izmenjava informacij ni
omejena s 1. členom. Vsaka informacija, ki jo prejme država pogodbenica,
se obravnava kot tajnost na isti način kot informacije, pridobljene po notranji
zakonodaji te države, in se razkrije samo osebam ali organom (vključno s
sodišči in upravnimi organi), udeleženim pri odmeri ali pobiranju, izterjavi
ali pregonu ali pri odločanju o pritožbah glede davkov, za katere se uporablja
konvencija. Te osebe ali organi uporabljajo informacije samo v te namene.
Informacije lahko razkrijejo na sodnih obravnavah ali pri sodnih odločitvah.
2. V nobenem primeru se določbe prvega odstavka ne razlagajo, kot da nalagajo državi pogodbenici obveznost:
a) da izvaja upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo ali upravno prakso te ali druge države pogodbenice;
b) da priskrbi informacije, ki jih ni mogoče dobiti po zakonski ali običajni upravni poti te ali druge države pogodbenice;
c) da priskrbi informacije, ki bi razkrile kakršno koli trgovinsko, poslovno,
industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinske postopke,
ali informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.
28. člen
DIPLOMATSKI PREDSTAVNIKI IN KONZULARNI USLUŽBENCI
Nič v tej konvenciji ne vpliva na davčne ugodnosti
diplomatskih predstavnikov ali konzularnih uslužbencev po splošnih pravilih
mednarodnega prava ali določbah posebnih sporazumov.
29. člen
POVRAČILA
1. Davki, zadržani pri viru v državi pogodbenici,
se povrnejo na zahtevo davkoplačevalca ali države, katere rezident je, če
določbe te konvencije vplivajo na pravico do pobiranja takih davkov.
2.
Zahtevku za vračilo davka, ki ga je treba predložiti v roku, določenem z
zakonodajo države pogodbenice, ki mora vrniti davek, mora biti priloženo
uradno potrdilo države pogodbenice, katere rezident je davkoplačevalec, da
obstajajo pogoji, pod katerimi je davkoplačevalec lahko upravičen do povračila
iz te konvencije.
3. Pristojna organa držav pogodbenic se sporazumno dogovorita
o načinu uporabe tega člena v skladu z določbami 26. člena te konvencije.
VI. poglavje
Končne določbe
30. člen
ZAČETEK VELJAVNOSTI
1. Konvencija se ratificira in listini o ratifikaciji se izmenjata, kakor hitro je to mogoče, v Rimu.
2. Konvencija začne veljati na datum izmenjave listin o ratifikaciji in njene določbe se uporabljajo:
a) v zvezi z davki, zadržanimi pri viru, za zneske, dobljene prvega januarja
ali po prvem januarju v katerem koli koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem
je konvencija začela veljati;
b) v zvezi z drugimi davki od dohodka in
premoženja za davke, ki se obračunajo za katero koli davčno obdobje, z začetkom
prvega januarja ali po prvem januarju v katerem koli koledarskem letu, ki
sledi letu, v katerem je konvencija začela veljati.
3. Določbe Konvencije
med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Italijansko republiko
o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, ki je bila podpisana
24. februarja 1982 v Beogradu, prenehajo veljati za vse slovenske ali italijanske
davke, za katere začne veljati ta konvencija v skladu z drugim odstavkom.
31. člen
PRENEHANJE VELJAVNOSTI
Ta konvencija velja, dokler je ena od držav
pogodbenic ne odpove. Vsaka država pogodbenica lahko odpove konvencijo po
diplomatski poti z obvestilom o odpovedi najmanj šest mesecev pred koncem
katerega koli koledarskega leta po obdobju petih let od datuma začetka veljavnosti
konvencije. V tem primeru se konvencija preneha uporabljati:
a) v zvezi
z davki, zadržanimi pri viru za zneske, dobljene prvega januarja ali po prvem
januarju katerega koli koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je bilo
dano obvestilo;
b) v zvezi z drugimi davki od dohodka in premoženja, za
davke, ki se obračunajo za katero koli davčno obdobje z začetkom prvega januarja
ali po prvem januarju v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bilo
dano obvestilo.
V DOKAZ NAVEDENEGA STA PODPISANA, KI STA BILA ZA TO PRAVILNO POOBLAŠČENA, PODPISALA TO KONVENCIJO.
Sestavljeno v dveh izvirnikih v Ljubljani dne 11. 9. 2001 v slovenskem, italijanskem
in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna, razen
v primeru dvoma glede razlage ali uporabe, ko prevlada angleško besedilo.
| Za Vlado Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel l. r. Za Vlado Italijanske republike Renato Ruggiero l. r. |
Ob podpisu konvencije, ki je bila danes sklenjena med Vlado Republike Slovenije
in Vlado Italijanske republike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju
davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, sta se podpisana sporazumela
o teh dodatnih določbah, ki so sestavni del omenjene konvencije.
Razume se, da:
1. v zvezi s točko b) tretjega odstavka 2. člena, če bo Italija v prihodnje
uvedla davek na premoženje, ta konvencija velja tudi za ta davek in se dvojno
obdavčevanje odpravi po določbah drugega odstavka 24. člena konvencije;
2. v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena izraz “stroški, ki nastanejo za namene
stalne poslovne enote“ pomeni stroške, ki so neposredno povezani z dejavnostjo
stalne poslovne enote;
3. v zvezi z 8. členom dobiček iz opravljanja ladijskih ali letalskih prevozov v mednarodnem prometu vključuje:
a) dohodek iz najema praznih ladij in letal, kadar je to občasni vir dohodka
za podjetje, ki opravlja mednarodne ladijske ali letalske prevoze;
b)
dobiček, ki ga dobi podjetje, ki opravlja mednarodne prevoze, iz uporabe,
vzdrževanja ali najema zabojnikov (vključno s priklopniki in sorodno opremo
za prevoz zabojnikov), uporabljenih za prevoz dobrin in blaga, če je tak
najem ali taka uporaba, vzdrževanje ali najem, odvisno od primera, dodatna
ali občasna dejavnost k opravljanju mednarodnih ladijskih ali letalskih prevozov;
4. se v zvezi s četrtim odstavkom 10. člena, petim odstavkom 11. člena, četrtim
odstavkom 12. člena in drugim odstavkom 22. člena zadnji stavek teh odstavkov
ne sme razlagati, kot da je v nasprotju z načeli iz 7. in 14. člena te konvencije;
5. se v zvezi s prvim in drugim odstavkom 19. člena za prejemke, plačane
posamezniku za storitve, opravljene za Italijanski inštitut za zunanjo trgovino
(I.C.E.) ali podoben slovenski inštut, uporabljajo določbe, ki se nanašajo
na državno službo.
6. se v zvezi s petim odstavkom 26. člena, kadar domača
zakonodaja države pogodbenice pristojnim organom te države ne dovoljuje odstopanj
od odločitev njenih sodnih organov, šteje, da so se prizadete stranke odpovedale
pravnemu postopku pred domačim sodiščem, ki še ni končan, če so dopustile,
da je potekel rok za pritožbo pri sodišču te države, ali če so tako pritožbo
umaknile, preden je bila izdana odločitev sodišča te države;
7. določbe
tretjega odstavka 29. člena pristojnima organoma držav pogodbenic ne preprečujejo,
da se sporazumno dogovorita za drug način uporabe omejitev, predvidenih po
tej konvenciji.
V DOKAZ NAVEDENEGA sta podpisana, ki sta bila za to pravilno pooblaščena, podpisala ta dodatni protokol.
Sestavljeno v dveh izvirnikih v Ljubljani dne 11. 9. 2001 v slovenskem, italijanskem
in angleškem jeziku, pri čemer so vsa tri besedila enako verodostojna, razen
v primeru dvomu glede razlage ali uporabe, ko prevlada angleško besedilo.
| Za Vlado Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel l. r. Za Vlado Italijanske republike Renato Ruggiero l. r. |
The Government of the Republic of Slovenia and the Government of the Italian Republic,
Desiring to conclude a Convention to avoid double taxation with respect to
taxes on income and on capital and to prevent fiscal evasion
Have agreed as follows:
Chapter I
Scope of the Convention
Article 1
PERSONAL SCOPE
This Convention shall apply to persons who are residents of one or both of the Contracting States.
Article 2
TAXES COVERED
1. This Convention shall apply to taxes on income
and on capital imposed on behalf of each Contracting State or of its political
or administrative subdivisions or local authorities, irrespective of the
manner in which they are levied.
2. There shall be regarded as taxes on
income and on capital all taxes imposed on total income, or on total capital
or on elements of income or capital, including taxes on gains from the alienation
of movable or immovable property, taxes on the total amounts of wages or
salaries paid by enterprises, as well as taxes on capital appreciation.
3. The existing taxes to which the Convention shall apply are in particular:
(a) in the case of Slovenia:
1 - the tax on profits of legal persons (davek od dobička pravnih oseb);
2 - the tax on income of individuals (dohodnina);
3 - the tax on property (davek na premoženje);
(hereinafter referred to as “Slovenian Tax”);
(b) in the case of Italy:
1 - the personal income tax (l’imposta sul reddito delle persone fisiche);
2 - the corporate income tax (l’imposta sul reddito delle persone giuridiche);
3 - the regional tax on productive activities (l’imposta regionale sulle attivitŕ produttive)
whether or not they are collected by withholding at source.
(hereinafter referred to as “Italian Tax“).
4. This Convention shall also apply to any identical or substantially similar
taxes which are imposed after the date of signature of this Convention in
addition to, or in place of, the existing taxes. The competent authorities
of the Contracting States shall notify each other of any significant change
which have been made in their respective taxation laws.
Chapter II
Definitions
Article 3
GENERAL DEFINITIONS
1. For the purposes of this Convention, unless the context otherwise requires:
(a) the term “Slovenia“ means the Republic of Slovenia and includes the territory
under its sovereignty, including air space and maritime areas, over wich
the Republic of Slovenia exercises its sovereignty or jurisdiction, in accordance
with internal and international law;
(b) the term “Italy“ means the Italian
Republic and, includes any area beyond the territorial waters which is designated
as an area within which Italy, in compliance with its legislation and in
conformity with the International Law, exercises sovereign rights in respect
of the exploration and exploitation of the natural resources of the seabed,
the subsoil and the superjacent waters;
(c) the terms “a Contracting State“ and “the other Contracting State“ mean Slovenia or Italy, as the context requires;
(d) the term “person“ includes an individual, a company and any other body of persons;
(e) the term “company“ means any body corporate or any entity which is treated as a body corporate for tax purposes;
(f) the terms “enterprise of a Contracting State“ and “enterprise of the
other Contracting State“ mean respectively an enterprise carried on by a
resident of a Contracting State and an enterprise carried on by a resident
of the other Contracting State;
(g) the term “international traffic“ means
any transport by a ship or aircraft operated by an enterprise which has its
place of effective management in a Contracting State, except when the ship
or aircraft is operated solely between places in the other Contracting State;
(h) the term “nationals“ means:
(i) all individuals possessing the nationality of a Contracting State;
(ii) all legal persons, partnerships and associations deriving their status
as such from the laws in force in a Contracting State;
(i) the term “competent authority“ means:
(i) in the case of Slovenia, the Ministry of Finance or its authorized representative;
(ii) in the case of Italy, the Ministry of Economy and Finance.
2. As regards the application of this Convention by a Contracting State any
term not defined therein shall, unless the context otherwise requires, have
the meaning which it has under the laws of that Contracting State concerning
the taxes to which the Convention applies.
Article 4
RESIDENT
1. For the purposes of this Convention, the
term “resident of a Contracting State“ means any person who, under the law
of that State, is liable to tax therein by reason of his domicile, residence,
place of management, or any other criterion of a similar nature. But this
term does not include any person who is liable to tax in that State in respect
only of income from sources in that State or capital situated therein.
2. Where by reason of the provisions of paragraph 1 an individual is a resident
of both Contracting States, then his status shall be determined as follows:
(a) he shall be deemed to be a resident of the Contracting State in which
he has a permanent home available to him. If he has a permanent home available
to him in both Contracting States, he shall be deemed to be a resident of
the Contracting State with which his personal and economic relations are
closer (centre of vital interests);
(b) if the Contracting State in which
he has his centre of vital interests cannot be determined, or if he has not
a permanent home available to him in either Contracting State, he shall be
deemed to be a resident of the Contracting State in which he has an habitual
abode;
(c) if he has an habitual abode in both Contracting States or in
neither of them, he shall be deemed to be a resident of the Contracting State
of which he is a national;
(d) if he is a national of both Contracting
States or of neither of them, the competent authorities of the Contracting
States shall settle the question by mutual agreement.
3. Where by reason
of the provisions of paragraph 1, a person other than an individual is a
resident of both Contracting States, then it shall be deemed to be a resident
of the State in which its place of effective management is situated.
Article 5
PERMANENT ESTABLISHMENT
1. For the purposes of this Convention, the
term “permanent establishment“ means a fixed place of business in which the
business of the enterprise is wholly or partly carried on.
2. The term “permanent establishment“ shall include especially:
(a) a place of management;
(b) a branch;
(c) an office;
(d) a factory;
(e) a workshop;
(f) a mine, quarry or other place of extraction of natural resources;
(g) a building site or construction, or assembly project which exists for more than twelve months.
3. The term “permanent establishment“ shall not be deemed to include:
(a) the use of facilities solely for the purpose of storage, display or delivery
of goods or merchandise belonging to the enterprise;
(b) the maintenance
of a stock of goods or merchandise belonging to the enterprise solely for
the purpose of storage, display or delivery;
(c) the maintenance of a
stock of goods or merchandise belonging to the enterprise solely for the
purpose of processing by another enterprise;
(d) the maintenance of a
fixed place of business solely for the purpose of purchasing goods or merchandise,
or of collecting information, for the enterprise;
(e) the maintenance
of a fixed place of business solely for the purpose of advertising, for the
supply of information, for scientific research, or for similar activities
which have a preparatory or auxiliary character for the enterprise.
4.
A person acting in a Contracting State on behalf of an enterprise of the
other Contracting State - other than an agent of an independent status to
whom paragraph 5 applies - shall be deemed to be a permanent establishment
in the first-mentioned State if he has, and habitually exercises in that
State, an authority to conclude contracts in the name of the enterprise,
unless his activities are limited to the purchase of goods or merchandise
for the enterprise.
5. An enterprise of a Contracting State shall not
be deemed to have a permanent establishment in the other Contracting State
merely because it carries on business in that other State through a broker,
general commission agent or any other agent of an independent status, where
such persons are acting in the ordinary course of their business.
6. The
fact that a company which is a resident of a Contracting State controls or
is controlled by a company which is a resident of the other Contracting State,
or which carries on business in that other State (whether through a permanent
establishment or otherwise) shall not of itself constitute either company
a permanent establishment of the other.
Chapter III
Taxation of income
Article 6
INCOME FROM IMMOVABLE PROPERTY
1. Income derived by a resident of a Contracting
State from immovable property (including income from agriculture or forestry)
situated in the other Contracting State may be taxed in that other State.
2. The term “immovable property“ shall be defined in accordance with the
law of the Contracting State in which the property in question is situated.
The term shall in any case include property accessory to immovable property,
livestock and equipment used in agriculture and forestry, rights to which
the provisions of general law respecting landed property apply. Usufruct
of immovable property and rights to variable or fixed payments as consideration
for the working of, or the right to work, mineral deposits, sources and other
natural resources shall also be considered as “immovable property“. Ships,
boats and aircraft shall not be regarded as immovable property.
3. The
provisions of paragraph 1 shall apply to income derived from the direct use,
letting, or use in any other form of immovable property.
4. The provisions
of paragraphs 1 and 3 shall also apply to the income from immovable property
of an enterprise and to income from immovable property used for the performance
of independent personal services.
Article 7
BUSINESS PROFITS
1. The profits of an enterprise of a Contracting
State shall be taxable only in that State unless the enterprise carries on
business in the other Contracting State through a permanent establishment
situated therein. If the enterprise carries on business as aforesaid, the
profits of the enterprise may be taxed in the other State but only so much
of them as is attributable to that permanent establishment.
2. Subject
to the provisions of paragraph 3, where an enterprise of a Contracting State
carries on business in the other Contracting State through a permanent establishment
situated therein, there shall in each Contracting State be attributed to
that permanent establishment the profits which it might be expected to make
if it were a distinct and separate enterprise engaged in the same or similar
activities under the same or similar conditions and dealing wholly independently
with the enterprise of which it is a permanent establishment.
3. In the
determination of the profits of a permanent establishment, there shall be
allowed as deduction expenses which are incurred for the purposes of the
permanent establishment including executive and general administrative expenses
so incurred, whether in the State in which the permanent establishment is
situated or elsewhere.
4. Insofar as it has been customary in a Contracting
State to determine the profits to be attributed to a permanent establishment
on the basis of an apportionment of the total profits of the enterprise to
its various parts, nothing in paragraph 2 shall preclude that Contracting
State from determining the profits to be taxed by such an apportionment as
may be customary. The method of apportionment adopted shall, however, be
such that the result shall be in accordance with the principles contained
in this Article.
5. No profits shall be attributed to a permanent establishment
by reason of the mere purchase by that permanent establishment of goods or
merchandise for the enterprise.
6. For the purposes of the preceding paragraphs,
the profits to be attributed to the permanent establishment shall be determined
by the same method year by year unless there is good and sufficient reason
to the contrary.
7. Where profits include items of income which are dealt
with separately in other Articles of this Convention, then the provisions
of those Articles shall not be affected by the provisions of this Article.
Article 8
SHIPPING AND AIR TRANSPORT
1. Profits from the operation of ships or aircraft
in international traffic shall be taxable only in the Contracting State in
which the place of effective management of the enterprise is situated.
2. If the place of effective management of a shipping enterprise is aboard
a ship, then it shall be deemed to be situated in the Contracting State in
which the home harbour of the ship is situated or, if there is no such home
harbour, in the Contracting State of which the operator of the ship is a
resident.
3. The provisions of paragraph 1 shall also apply to profits
derived from the participation in a pool, a joint business or in an international
operating agency.
Article 9
ASSOCIATED ENTERPRISES
1. Where
(a) an enterprise of a Contracting
State participates directly or indirectly in the management, control or capital
of an enterprise of the other Contracting State,
or
(b) the same persons
participate directly or indirectly in the management, control or capital
of an enterprise of a Contracting State and an enterprise of the other Contracting
State,
and in either case conditions are made or imposed between the two
enterprises in their commercial or financial relations which differ from
those which would be made between independent enterprises, then any profits
which would, but for those conditions, have accrued to one of the enterprises,
but, by reason of those conditions, have not so accrued, may be included
in the profits of that enterprise and taxed accordingly.
2. Where a Contracting
State includes in the profits of an enterprise of that State -and taxes accordingly-
profits on which an enterprise of the other Contracting State has been charged
to tax in that other State and the profits so included are profits which
would have accrued to the enterprise of the first-mentioned State if the
conditions made between the two enterprises had been those which would have
been made between independent enterprises, than that other State shall make
an appropriate adjustment to the amount of the tax charged therein on those
profits. Any such adjustment shall be made only in accordance with the mutual
agreement procedure as provided for in Article 26.
Article 10
DIVIDENDS
1. Dividends paid by a company which is a resident
of a Contracting State to a resident of the other Contracting State may be
taxed in that other State.
2. However, such dividends may also be taxed
in the Contracting State of which the company paying the dividends is a resident,
and according to the laws of that State, but if the recipient is the beneficial
owner of the dividends the tax so charged shall not exceed:
(a) 5 per
cent of the gross amount of the dividends if the beneficial owner is a company
(other than a partnership) which holds directly at least 25 per cent of the
capital of the company paying the dividends;
(b) 15 per cent of the gross amount of the dividends in all other cases.
The competent authorities of the Contracting States shall by mutual agreement settle the mode of application of this limitation.
This paragraph shall not affect the taxation of the company in respect of the profits out of which the dividends are paid.
3. The term “dividends“ as used in this Article means income from shares,
“jouissance“ shares or “jouissance“ rights, mining shares, founders’ shares
or other rights, not being debt-claims, participating in profits, as well
as income from other corporate rights which is subjected to the same taxation
treatment as income from shares by the taxation laws of the State of which
the company making the distribution is a resident.
4. The provisions of
paragraphs 1 and 2 shall not apply if the beneficial owner of the dividends,
being a resident of a Contracting State, carries on business in the other
Contracting State of which the company paying the dividends is a resident,
through a permanent establishment situated therein or performs in that other
State independent personal services from a fixed base situated therein and
the holding in respect of which the dividends are paid is effectively connected
with such permanent establishment or fixed base. In such a case the dividends
are taxable in that other Contracting State according to its own law.
5. Where a company which is a resident of a Contracting State, derives profits
or income from the other Contracting State that other State may not impose
any tax on the dividends paid by the company, except insofar as such dividends
are paid to a resident of that other State or insofar as the holding in respect
of which the dividends are paid is effectively connected with a permanent
establishment or a fixed base situated in that other State, nor subject the
company’s undistributed profits to a tax on the company’s undistributed profits,
even if the dividends paid or the undistributed profits consist wholly or
partly of profits or income arising in such other State.
Article 11
INTEREST
1. Interest arising in a Contracting State and
paid to a resident of the other Contracting State may be taxed in that other
State.
2. However, such interest may also be taxed in the Contracting
State in which it arises, and according to the law of that State, but if
the recipient is the beneficial owner of the interest, the tax so charged
shall not exceed 10 per cent of the gross amount of the interest. The competent
authorities of the Contracting States shall by mutual agreement settle the
mode of application of this limitation.
3. Notwithstanding the provisions
of paragraph 2, interest arising in a Contracting State shall be exempt from
tax in that State if:
a) the payer of the interest is the Government of that Contracting State or a local authority thereof; or
b) the interest is paid to the Government of the other Contracting State
or local authority thereof or any agency or instrumentality (including a
financial institution) wholly owned by that other Contracting State or local
authority thereof; or
c) the interest is paid to any other agency or instrumentality
(including a financial institution) in relation to loans made in application
of an agreement concluded between the Governments of the Contracting States.
4. The term “interest“ as used in this Article means income from Government
securities, bonds or debentures, whether or not secured by mortgage and whether
or not carrying a right to participate in profits, and debt-claims of every
kind as well as all other income assimilated to income from money lent by
the taxation law of the State in which the income arises.
5. The provisions
of paragraphs from 1 to 3 shall not apply if the beneficial owner of the
interest, being a resident of a Contracting State, carries on business in
the other Contracting State, in which the interest arises, through a permanent
establishment situated therein, or performs in that other State independent
personal services from a fixed base situated therein, and the debt-claim
in respect of which the interest is paid is effectively connected with such
permanent establishment or fixed base. In such a case, the interest is taxable
in that other Contracting State according to its own law.
6. Interest
shall be deemed to arise in a Contracting State when the payer is that State
itself, a political or administrative subdivision, a local authority or a
resident of that State. Where, however, the person paying the interest, whether
he is a resident of a Contracting State or not, has in a Contracting State
a permanent establishment or a fixed base in connection with which the indebtedness
on which the interest is paid was incurred, and such interest is borne by
such permanent establishment or fixed base, then such interest shall be deemed
to arise in the Contracting State in which the permanent establishment or
fixed base is situated.
7. Where, by reason of a special relationship
between the payer and the beneficial owner or between both of them and some
other person, the amount of the interest, having regard to the debt-claim
for which it is paid, exceeds the amount which would have been agreed upon
by the payer and the beneficial owner in the absence of such relationship,
the provisions of this Article shall apply only to the last-mentioned amount.
In such case, the excess part of the payments shall remain taxable according
to the law of each Contracting State, due regard being had to the other provisions
of this Convention.
Article 12
ROYALTIES
1. Royalties arising in a Contracting State
and paid to a resident of the other Contracting State may be taxed in that
other State.
2. However, such royalties may also be taxed in the Contracting
State in which they arise and according to the laws of that State, but if
the recipient is the beneficial owner of the royalties, the tax so charged
shall not exceed 5 per cent of the gross amount of such royalties. The competent
authorities of the Contracting States shall by mutual agreement settle the
mode of application of this limitation.
3. The term “royalties“ as used
in this Article means payments of any kind received as a consideration for
the use of, or the right to use, any copyright of literary, artistic or scientific
work including cinematograph-films, or tapes for television or broadcasting,
any patent, trade mark, design or model, plan, secret formula or process,
or for the use of, or the right to use, industrial, commercial or scientific
equipment, and for information concerning industrial, commercial or scientific
experience.
4. The provisions of paragraph 1 and 2 shall not apply if
the beneficial owner of the royalties, being a resident of a Contracting
State, carries on business in the other Contracting State in which the royalties
arise through a permanent establishment situated therein, or performs in
that other State independent personal services from a fixed base situated
therein, and the right or property in respect of which the royalties are
paid is effectively connected with such permanent establishment or fixed
base. In such a case, the royalties are taxable in that other Contracting
State according to its own law.
5. Royalties shall be deemed to arise
in a Contracting State when the payer is that State itself, a political or
administrative subdivision, a local authority or a resident of that State.
Where, however, the person paying the royalties, whether he is a resident
of a Contracting State or not, has in a Contracting State a permanent establishment
or a fixed base in connection with which the liability to pay the royalties
was incurred, and such royalties are borne by such permanent establishment
or fixed base, then such royalties shall be deemed to arise in the State
in which the permanent establishment or fixed base is situated.
6. Where,
by reason of a special relationship between the payer and the beneficial
owner or between both of them and some other person, the amount of royalties,
having regard to the use, right or information for which they are paid, exceeds
the amount which would have been agreed upon by the payer and the beneficial
owner in the absence of such relationship, the provisions of this article
shall apply only to the last-mentioned amount. In that case, the excess part
of the payments shall remain taxable according to the law of each Contracting
State, due regard being had to the other provisions of this Convention.
Article 13
CAPITAL GAINS
1. Gains derived by a residente of a Contracting
State from the alienation of immovable property referred to in Article 6
and situated in the other Contracting State may be taxed in that other State.
2. Gains from the alienation of movable property forming part of the business
property of a permanent establishment which an enterprise of a Contracting
State has in the other Contracting State or of movable property pertaining
to a fixed base available to a resident of a Contracting State in the other
Contracting State for the purpose of performing independent personal services,
including such gains from the alienation of such a permanent establishment
(alone or with the whole enterprise) or of such fixed base, may be taxed
in that other State.
3. Gains from the alienation of ships or aircraft
operated in international traffic or movable property pertaining to the operation
of such ships or aircraft shall be taxable only in the Contracting State
in which the place of effective management of the enterprise is situated.
4. Gains from the alienation of any property other than that referred to
in paragraphs 1, 2 and 3, shall be taxable only in the Contracting State
of which the alienator is a resident.
Article 14
INDEPENDENT PERSONAL SERVICES
1. Income derived by a resident of a Contracting
State in respect of professional services or other independent activities
of a similar character shall be taxable only in that State unless he has
a fixed base regularly available to him in the other Contracting State for
the purpose of performing his activities. If he has such a fixed base, the
income may be taxed in the other Contracting State but only so much of it
as is attributable to that fixed base.
2. The term “professional services“
includes, especially, independent scientific, literary, artistic, educational
or teaching activities as well as the independent activities of physicians,
lawyers, engineers, architects, dentists and accountants.
Article 15
DEPENDENT PERSONAL SERVICES
1. Subject to the provisions of Articles 16,
18, 19, 20 and 21 salaries, wages and other similar remuneration derived
by a resident of a Contracting State in respect of an employment shall be
taxable only in that State unless the employment is exercised in the other
Contracting State. If the employment is so exercised, such remuneration as
is derived therefrom may be taxed in that other State.
2. Notwithstanding
the provisions of paragraph 1, remuneration derived by a resident of a Contracting
State in respect of an employment exercised in the other Contracting State
shall be taxable only in the first-mentioned State if:
(a) the recipient
is present in the other State for a period or periods not exceeding in the
aggregate 183 days in any twelve month period commencing or ending in the
fiscal year concerned, and
(b) the remuneration is paid by, or on behalf of, an employer who is not a resident of the other State, and
(c) the remuneration is not borne by a permanent establishment or a fixed base which the employer has in the other State.
3. Notwithstanding the preceding provisions of this Article, remuneration
derived in respect of an employment exercised aboard a ship or aircraft in
international traffic, may be taxed in the Contracting State in which the
place of effective management of the enterprise is situated.
Article 16
DIRECTORS’ FEES
Directors’ fees and other similar payments derived
by a resident of a Contracting State in his capacity as a member of the Board
of Directors of a company which is a resident of the other Contracting State
may be taxed in that other State.
Article 17
ARTISTES AND SPORTSMEN
1. Notwithstanding the provisions of Articles
14 and 15, income derived by a resident of a Contracting State as an entertainer,
such as a theatre, motion picture, radio or television artiste, or a musician,
or as a sportsman, from his personal activities as such exercised in the
other Contracting State, may be taxed in that other State.
2. Where income
in respect of personal activities exercised by an entertainer or a sportsman
in his capacity as such accrues not to the entertainer or sportsman himself
but to another person, that income may, notwithstanding the provisions of
Articles 7, 14 and 15, be taxed in the Contracting State in which the activities
of the entertainer or sportsman are exercised.
3. Notwithstanding the
provisions of paragraphs 1 and 2, income referred to in this Article shall
be exempt from tax in the Contracting State in which the activities of the
entertainer or sportsman are exercised, if such activities are substantially
financed from the public funds of the both States, or are carried on under
culture cooperation agreement between the Contracting States.
Article 18
PENSIONS
1. Subject to the provisions of paragraph 2
of Article 19, pensions and other similar remuneration paid to a resident
of a Contracting State in consideration of past employment shall be taxable
only in that State.
2. If a resident of a Contracting State becomes a
resident of the other Contracting State, payments received by such resident
on the cessation of his employment in the first-mentioned State as severance
payments (indemnities) or similar lump sum payments shall be taxable only
in that first-mentioned Contracting State. In this paragraph, the expression
“severance payments (indemnities)” includes any payment made in consequence
of the termination of any office or employment of a person.
Article 19
GOVERNMENT SERVICE
1. a) Salaries, wages and other similar remunerations,
other than a pension, paid by a Contracting State or a political or administrative
subdivision or a local authority thereof to any individual in respect of
services rendered to that State or subdivision or authority shall be taxable
only in that State.
b) However, such remuneration shall be taxable only
in the other Contracting State if the services are rendered in that State
and the individual is a resident of that State, who:
(i) is a national of that State, or
(ii) did not become a resident of that State solely for the purpose of rendering the services.
2. a) Any pension paid by, or out of funds created by, a Contracting State
or a political or administrativ subdivision or a local authority thereof
to any individual in respect of services rendered to that State or subdivision
or authority shall be taxable only in that State.
b) However, such pension
shall be taxable only in the other Contracting State if the individual is
a national of and a resident of that State.
3. The provisions of Articles
15, 16 and 18 shall apply to remunerations or pensions in respect of services
rendered in connection with business carried on by one of the Contracting
State or a political or administrative subdivision or a local authority thereof.
Article 20
PROFESSORS, TEACHERS AND RESEARCHERS
A professor, a teacher or a researcher who makes
a temporary visit to a Contracting State for a period not exceeding two years
for the purpose of teaching or conducting research at a university, college,
school or other educational institution, and who is, or immediately before
such visit was, a resident of the other Contracting State shall be exempt
from tax in the first-mentioned Contracting State in respect of remuneration
for such teaching or research.
Article 21
STUDENTS
Payments which a student or business apprentice
who is or was immediately before visiting a Contracting State a resident
of the other Contracting State and who is present in the first-mentioned
Contracting State solely for the purpose of his education or training receives
for the purpose of his maintenance, education or training shall not be taxed
in that State, provided that such payments arise from sources outside that
State.
Article 22
OTHER INCOME
1. Items of income of a resident of a Contracting
State, wherever arising, not dealt with in the foregoing Articles of this
Convention shall be taxable only in that State.
2. The provisions of paragraph
1 shall not apply to income, other than income from immovable property as
defined in paragraph 2 of Article 6, if the recipient of such income, being
a resident of a Contracting State, carries on business in the other Contracting
State through a permanent establishment situated therein, or performs in
that other State independent personal services from a fixed base situated
therein, and the right or property in respect of which the income is paid
is effectively connected with such permanent establishment or fixed base.
In such case the items of income are taxable in that other Contracting State
according to its own law.
Article 23
CAPITAL
1. Capital represented by immovable property
referred to in Article 6, owned by a resident of a Contracting State and
situated in the other Contracting State, may be taxed in that other State.
2. Capital represented by movable property forming part of the business property
of a permanent establishment which an enterprise of a Contracting State has
in the other Contracting State or by movable property pertaining to a fixed
base available to a resident of a Contracting State in the other Contracting
State for the purpose of performing independent personal services may be
taxed in that other State.
3. Capital represented by ships and aircraft
operated in international traffic and by movable property pertaining to the
operation of such ships and aircraft, shall be taxable only in the Contractingt
State, in which the place of effective management of the enterprise is situated.
4. All other elements of capital of a resident of a Contracting State shall be taxable only in that State.
Chapter IV
Methods for elimination of double taxation
Article 24
ELIMINATION OF DOUBLE TAXATION
1. It is agreed that double taxation shall be avoided in accordance with the following paragraphs of this Article.
2. In the case of Italy, if a resident of Italy owns items of income which
are taxable in Slovenia, Italy, in determining its income taxes specified
in Article 2 of this Convention, may include in the basis upon which such
taxes are imposed the said items of income, unless specific provisions of
this Convention otherwise provide.
In such a case, Italy shall deduct
from the taxes so calculated the income tax paid in Slovenia but in an amount
not exceeding that proportion of the aforesaid Italian tax which such items
of income bear to the entire income.
However, no deduction will be granted
if the item of income is subjected in Italy to a final withholding tax by
request of the recipient of the said income in accordance with the Italian
law.
3. In the case of Slovenia:
a) Where a resident of Slovenia derives
income or owns capital which, in accordance with the provisions of this Convention,
may be taxed in Italy, Slovenia shall allow:
i) as a deduction from the tax on the income of that resident, an amount equal to the income tax paid in Italy;
ii) as a deduction from the tax on the capital of that resident, an amount equal to the capital tax paid in Italy.
Such deduction shall in no case exceed that portion of the income tax or
capital tax which has been computed before making the deduction which is
attributable to the income or the capital, as the case may be, which may
be taxed in Italy.
b) Where in accordance with any provision of the Convention
income derived or capital owned by a resident of Slovenia is exempt from
tax in Slovenia, Slovenia may nevertheless, in calculating the amount of
tax on the remaining income or capital of such resident, take into account
the exempted income or capital.
Chapter V
Special Provisions
Article 25
NON-DISCRIMINATION
1. Nationals of a Contracting State shall not
be subjected in the other Contracting State to any taxation or any requirement
connected therewith which is other or more burdensome than the taxation and
connected requirements to which nationals of that other State in the same
circumstances are or may be subjected. This provision shall, notwithstanding
the provisions of Article 1, also apply to persons who are not residents
of one or both of the Contracting States.
2. The taxation on a permanent
establishment which an enterprise of a Contracting State has in the other
Contracting State shall not be less favourably levied in that other State
than the taxation levied on enterprises of that other State carrying on the
same activities. This provision shall not be construed as obliging a Contracting
State to grant to residents of the other Contracting State any personal allowances,
reliefs and reductions for taxation purposes on account of civil status or
family responsibilities which it grants to its own residents.
3. Except
where the provisions paragraph 1 of Article 9, paragraph 7 of Article 11,
or paragraph 6 of Article 12, apply, interest, royalties and other disbursements
paid by an enterprise of a Contracting State to a resident of the other Contracting
State shall, for the purpose of determining the taxable profits of such enterprise,
be deductible under the same conditions as if they had been paid to a resident
of the first-mentioned State.
4. Enterprises of a Contracting State, the
capital of which is wholly or partly owned or controlled, directly or indirectly,
by one or more residents of the other Contracting State, shall not be subjected
in the first-mentioned Contracting State to any taxation or any requirement
connected therewith which is other or more burdensome than the taxation and
connected requirements to which other similar enterprises of that first-mentioned
State are or may be subjected.
5. The provisions of this Article shall,
notwithstanding the provisions of Article 2, apply to taxes of every kind
and description.
Article 26
MUTUAL AGREEMENT PROCEDURE
1. Where a person considers that the actions
of one or both of the Contracting States result or will result for him in
taxation not in accordance with the provisions of this Convention, he may,
irrespective of the remedies provided by the domestic law of those States,
present his case to the competent authority of the Contracting State of which
he is a resident or, if his case comes under paragraph 1 of Article 25, to
that of the Contracting State of which he is a national. The case must be
presented within two years from the first notification of the action resulting
in taxation not in accordance with the provisions of the Convention.
2.
The competent authority shall endeavour, if the objection appears to it to
be justified and if it is not itself able to arrive at a satisfactory solution,
to resolve the case by mutual agreement with the competent authority of the
other Contracting State, with a view to the avoidance of taxation not in
accordance with the Convention. Any agreement reached shall be applied notwithstanding
any time limits in the domestic laws of the Contracting State.
3. The
competent authorities of the Contracting States shall endeavour to resolve
by mutual agreement any difficulties or doubts arising as to the interpretation
or application of the Convention. They may also consult together for the
elimination of double taxation in cases not provided for in this Convention.
4. The competent authorities of the Contracting States may comunicate with
each other directly for the purpose of reaching an agreement in the sense
of the preceding paragraphs. When it seems advisable in order to reach agreement
to have an oral exchange of opinions, such exchange may take place through
a Commission consisting of representatives of the competent authorities of
the Contracting States.
5. In the cases provided for in the preceding
paragraphs, if the competent authorities of the Contracting States do not
reach an agreement for the avoidance of double taxation within two years
from the date on which the case has been first presented to one of them,
and the taxpayer(s) agree(s) to be bound by the decision of an arbitration
board, the competent authorities may establish such an arbitration board
for each specific case, which is entrusted with giving an expert opinion
on the method for the elimination of double taxation. The board can only
be established if the parties concerned previously waive - without any reservations
or conditions - the pending legal proceedings at the domestic court.
The
arbitration board shall consist of three members appointed in the following
manner: each competent authority shall appoint a member and the two members
shall appoint by mutual agreement the Chairman who shall be chosen among
independent experts from either Contracting State or from another OECD member
country.
When giving its opinion, the arbitration board shall apply the
provisions of this Convention and principles of international law, taking
into account the domestic laws of the Contracting States. The arbitration
board shall establish its own rules of procedure.
The person concerned
may upon request be heard or be represented before the arbitration board
and, when requested by the board, such person shall appear before it or appoint
a representative for such purpose.
6. The opinion of the arbitration board
shall be given within six months from the date on which the case has been
presented. The board shall rule with a majority vote of its members. In case
of divergence of the voting of the members appointed by each competent authority,
the Chairman’s vote shall prevail.
Within six months from the date on
which the arbitration board has expressed its expert opinion, the competent
authorities shall, by mutual agreement, adopt measures aiming at removing
the reason of the tax dispute. The measures so adopted may also not comply
with the opinion of the arbitration board. If the competent authorities do
not reach an agreement to remove the reason of the tax dispute within six
months from the date on wich the arbitration board has expressed its opinion,
they shall comply with and execute such opinion.
7. Costs for the arbitration procedure shall be divided equally between the Contracting States.
Article 27
EXCHANGE OF INFORMATION
1. The competent authorities of the Contracting
States shall exchange such information as is necessary for carrying out the
provisions of this Convention or of the domestic laws of the Contracting
States concerning taxes covered by this Convention insofar as the taxation
thereunder is not contrary to the Convention as well as to prevent fiscal
evasion. The exchange of information is not restricted by article 1. Any
information received by a Contracting State shall be treated as secret in
the same manner as information obtained under the domestic laws of the State
and shall be disclosed only to persons or authorities (including courts and
administrative bodies) involved in the assessment or collection of, the enforcement
or prosecution in respect of, or the determination of appeals in relation
to, the taxes covered by the Convention. Such persons or authorities shall
use the information only for such purposes. They may disclose the information
in public court proceedings or in judicial decisions.
2. In no case shall the provisions of paragraph 1 be construed so as to impose on a Contracting State the obligation:
(a) to carry out administrative measures at variance with the laws or the
administrative practice of that or of the other Contracting State;
(b)
to supply information which is not obtainable under the laws or in the normal
course of the administration of that or of the other Contracting State;
(c) to supply information which would disclose any trade, business, industrial,
commercial or professional secret or trade process or information, the disclosure
of which would be contrary to public policy (ordre public).
Article 28
DIPLOMATIC AGENTS AND CONSULAR OFFICERS
Nothing in this Convention shall affect the
fiscal privileges of diplomatic agents or consular officers under the general
rules of international law or under the provisions of special agreements.
Article 29
REFUNDS
1. Taxes withheld at the source in a Contracting
State will be refunded by request of the taxpayer or of the State of which
he is a resident if the right to collect the said taxes is affected by the
provisions of this Convention.
2. Claims for refund, that shall be produced
within the time limit fixed by the law of the Contracting State which is
obliged to carry out the refund, shall be accompanied by an official certificate
of the Contracting State of which the taxpayer is a resident certifying the
existence of the conditions required for being entitled to the application
of the allowances provided for by this Convention.
3. The competent authorities
of the Contracting States shall by mutual agreement settle the mode of application
of this Article, in accordance with the provisions of Article 26 of this
Convention.
Chapter VI
Final Provisions
Article 30
ENTRY INTO FORCE
1. This Convention shall be ratified and the instruments of ratification shall be exchanged at Rome as soon as possible.
2. The Convention shall enter into force on the date of the exchange of instruments
of ratification and its provisions shall have effect:
(a) in respect of
taxes withheld at source, to amounts derived on or after 1st January in any
calendar year next following that in which the Convention enters into force.
(b) in respect of other taxes on income and on capitol, to taxes chargeable
for any taxable period beginning on or after 1st January in any calendar
year next following that in which the Convention enters into force.
3.
The Convention between the Socialist Federal Republic of Yugoslavia and the
Italian Republic for the avoidance of double taxation with respect to taxes
on income and on capital signed in Belgrade, on 24th February 1982, shall
cease to be effective with respect to any Slovenian or Italian tax for which
the present Convention becomes effective in accordance with the provisions
of paragraph 2.
Article 31
TERMINATION
This Convention shall remain in force until
terminated by one of the Contracting States. Either Contracting State may
terminate the Convention, through diplomatic channels, by giving notice of
termination at least six months before the end of any calendar year after
the period of five years from the date on which the Convention enters into
force. In such event, the Convention shall cease to have effect:
a) in
respect of taxes withheld at source, to amounts derived on or after 1st January
in the calendar year next following that in which the notice is given.
b) in respect of other taxes on income and on capital, to taxes chargeable
for any taxable period beginning on or after 1st January in the calendar
year next following that in which the notice is given.
IN WITNESS THEREOF THE UNDERSIGNED, DULY AUTHORIZED THERETO, HAVE SIGNED THIS CONVENTION.
Done in duplicate at Ljubljana the 11th day of September 2001, in the Slovenian,
Italian and English languages, all texts being equally authoritative, except
in the case of doubt on interpretation or application, when the English text
shall prevail.
| For the Government of the Republic of Slovenia Dr Dimitrij Rupel, (s) For the Government of the Italian Republic Renato Ruggiero, (s) |
At the signing of the Convention
concluded today between the Government of the Italian Republic and the Government
of the Republic of Slovenia for the avoidance of double taxation with respect
to taxes on income and on capital and the prevention of fiscal evasion, the
undersigned have agreed upon the following additional provisions which shall
form an integral part of the said Convention.
It is understood that:
1. With reference to Article 2, paragraph 3, subparagraph b), in case Italy
shall introduce in the future a tax on capital, this Convention shall apply
to such tax, and double taxation shall be avoided under the provisions of
paragraph 2 of the Article 24 of the Convention.
2. With reference to
paragraph 3 of Article 7, the term “expenses which are incurred for the purposes
of the permanent establishment“ means the expenses directly connected with
the activity of the permanent establishment.
3. With reference to Article 8, profits from the operation in international traffic of ships or aircraft shall include:
(a) income derived from the rental on a bare boat basis of ships or aircraft
when it is an occasional source of income for an enterprise engaged in the
international operation of ships or aircraft;
(b) profits derived by an
enterprise engaged in international transport from the use, maintenance or
rental of cointainers (including trailers and related equipment for the transport
of containers) used for transport of goods or merchandise, where such rental
or such use, maintenance or rental, as the case may be, is supplementary
or incidental to its international operation of ships or aircraft.
4.
With reference to paragraph 4 of Article 10, paragraph 5 of Article 11, paragraph
4 of Article 12 and paragraph 2 of Article 22, the last sentence contained
therein shall not be construed as being contrary to the principles embodied
in Articles 7 and 14 of this Convention.
5. With reference to paragraphs
1 and 2 of Article 19, remunerations paid to an individual in respect of
services rendered to the Italian Foreign Trade Institution (I.C.E.) or to
similar Slovenian institution, are covered by the provisions concerning government
service.
6. With reference to paragraph 5 of Article 26, where the domestic
law of a Contracting State does not permit the competent authorities of that
State to derogate from the decisions of their judicial bodies, it will be
considered that the parties concerned have waived the pending legal procedure
at the domestic court if they have allowed the time provided for appeal to
the court of that State to expire, or have withdrawn any such appeal before
a decision of the court of that State has been delivered.
7. The provisions
of paragraph 3 of Article 29 shall not prevent the competent authorities
of the Contracting States from the carrying out, by mutual agreement, of
other practices for the application of the limitations provided for in this
Convention.
IN WITNESS THEREOF the undersigned, duly authorised thereto, have signed this Additional Protocol.
Done in duplicate at Ljubljana the 11th day of September 2001, in the Slovenian,
Italian and English languages, all texts being equally authoritative, except
in the case of doubt, when the English text shall prevail.
| For the Government of the Republic of Slovenia Dr Dimitrij Rupel, (s) For the Government of the Italian Republic Renato Ruggiero, (s) |
3. člen
Za izvajanje konvencije z dodatnim protokolom skrbi Ministrstvo za finance.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
| Št. 432-01/02-21/1 |
Ljubljana, 21. marca 2002
| Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r. |
* Besedilo konvencije z dodatnim protokolom
v italijanskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodnopravne zadeve
Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
| Uradni list RS d.o.o. |