glava.php

POJASNILO 1 k Uvodu v slovenske računovodske standarde (2006) - sprememba predstavitvene valute (U.l. št. 70/2006)

Informacije o uvedbi evra v Sloveniji

Iz Zakona o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih (U.l. št. 101/2005)
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja obveznost informativnega dvojnega in dvojnega označevanja cen blaga in storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom v času uvajanja evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
(definicije pojmov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
– »potrošnik« je fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti;
– »podjetje« je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost ponujanja blaga in storitev, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost. Obveznosti, ki jih ima po tem zakonu podjetje, se nanašajo tudi na zavode in druge organizacije oziroma fizične osebe, ki zagotavljajo potrošnikom blago in storitve;
– »navajanje dveh valut« pomeni hkratno označevanje cen blaga in storitev v tolarjih/stotinih (v nadaljnjem besedilu: tolarjih) in v evrih/centih (v nadaljnjem besedilu: evrih);
– »vodilna valuta« je do dneva uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije tolar, od dneva uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije pa evro;
– »druga valuta« je valuta, ki se v obdobju dvojnega in informativnega dvojnega označevanja cen uporablja za primerjavo cen glede na vodilno valuto;
– »centralni paritetni tečaj« je menjalni tečaj, določen ob vstopu Republike Slovenije v ERM II (1 evro = 239,640 tolarja);
– »tečaj zamenjave« je nepreklicno in trajno menjalno razmerje med tolarjem in evrom, ki ga določi Svet EU, v skladu s členom 123(5) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04);
– »informativno dvojno označevanje cen« pomeni hkratno označevanje cen blaga in storitev v tolarjih in v evrih po centralnem paritetnem tečaju;
– »dvojno označevanje cen« pomeni hkratno označevanje cen blaga in storitev v tolarjih in v evrih v skladu s tečajem zamenjave;
– »obračunska tabela« je primerjalni prikaz tipičnih cen ali zneskov v vodilni valuti v razmerju do druge valute.

(informativno dvojno označevanje cen)
(1) Obdobje informativnega dvojnega označevanje cen se začne 1. marca 2006 in konča na dan določitve tečaja zamenjave. Za preračunavanje valut se uporablja centralni paritetni tečaj. Podjetje mora potrošnika na vidnem mestu obvestiti, da so cene v drugi valuti preračunane po centralnem paritetnem tečaju.
(2) Podjetja, ki dvojno označujejo cene že pred 1. marcem 2006, morajo za preračunavanje označenih cen upoštevati določbo prejšnjega odstavka.

(dvojno označevanje cen)
(1) Obdobje dvojnega označevanja cen se začne naslednji dan po določitvi tečaja zamenjave in konča šest mesecev po uvedbi evra. V tem obdobju se za preračunavanje valut uporablja tečaj zamenjave.
(2) Način izvedbe dvojnega označevanja cen, ki je v uporabi do dneva uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije, se uporablja tudi za obdobje po uvedbi evra.

(izjeme)
Na način, določen v prvem in tretjem odstavku prejšnjega člena, ni potrebno označevati cen:
7. malim podjetjem: Podjetja, ki opravljajo trgovinsko dejavnost in zaposlujejo največ deset oseb, lahko v prodajalni, v kateri je istočasno največ pet zaposlenih, obvezno navajanje dveh valut izvajajo drugače, kot to določata prvi in tretji odstavek prejšnjega člena tega zakona. To storijo z ukrepi, ki omogočajo potrošniku preračunavanje in primerjanje cen v tolarjih in evrih, ter še posebej z uporabo cenikov ali obračunskih tabel;
8. podjetjem, ki opravljajo dejavnost v skladu zakonom, ki ureja obrt. Pri določenih storitvenih dejavnostih, pri katerih se lahko osebam, katerim se opravi storitev, se zaradi zaokrožitve oziroma dopolnitve celovitosti dejavnosti, opravi prodaja na drobno določenega blaga, ki ga obrtnik uporablja pri opravljanju teh storitev, lahko obvezno navajanje dveh valut za blago izvajajo z enakimi ukrepi kot mala podjetja;
9. podjetjem, ki ponujajo blago ali storitve za sklenitev pravnega posla, pri katerem se cene, vrednost terjatve ali obveznosti izkazujejo v evrih;

(preračunavanje in zaokroževanje)
(1) Za izkazovanje in preračunavanje cen po tem zakonu se uporablja menjalni tečaj kot število s šestimi značilnimi mesti. Pri preračunavanju tolarjev v evre se znesek v evrih v obdobju informativnega označevanja cen izračuna tako, da se tolarski znesek deli s centralnim paritetnim tečajem, v obdobju dvojnega označevanja cen se tolarski znesek deli s tečajem zamenjave. Pri preračunavanju je prepovedano uporabljati inverzna menjalna razmerja.
(2) Denarni zneski, ki jih je potrebno plačati ali vknjižiti potem, ko je bil znesek zaokrožen v enote evra ali tolarja, se zaokrožijo na najbližji cent oziroma stotin. Če je rezultat preračunavanja znesek, ki je točno na sredini, se ta zaokroži navzgor.

(izstavitev računa)
(1) Podjetje mora pri izstavitvi računa za blago ali storitve navesti obe valuti le za končno vsoto.
(2) Podjetja, ki za izstavljanje računov uporabljajo paragonske bloke ali blagajne, ki niso podprte z računalniškim sistemom, lahko na računu navedejo končni znesek le v vodilni valuti. Potrošnik lahko zahteva, da se mu ročno pripiše končni znesek na račun tudi v drugi valuti.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka v medkrajevnem avtobusnem prometu na račun ni potrebno pripisati končnega zneska v drugi valuti.
(4) Če podjetje za plačilo blaga ali storitev posluje prek položnic, mora biti končni znesek naveden v obeh valutah samo na računu, znesek na položnici pa je lahko naveden samo v vodilni valuti.

nogav

Linux, Apache, PHP, MySql, Open Office,