KLIKLOGO6m.GIF  

podružnica Iz Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 50/2002

2. oddelek
PODRUŽNICE
Pravica do obratovanja

561. člen
Tuje podjetje lahko opravlja pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji prek podružnic.

Vpis v register

562. člen
(1) Prijava za vpis podružnice v register mora vsebovati:
- ime in sedež podružnice;
- navedbo dejavnosti in poslov, ki jih opravlja podružnica;
- ime osebe, ki zastopa podružnico in tuje podjetje.

(2) Prijavi je treba priložiti:
- izpisek iz registra, iz katerega sta razvidna vsebina in datum vpisa matičnega podjetja;
- sklep organa upravljanja o ustanovitvi podružnice;
- prepis pravil oziroma pogodbe družbenikov, ki mora biti overjen po notarju;
- overjeno poslovno poročilo zadnjega leta poslovanja tujega podjetja v skrajšani obliki;
- soglasje pristojnega organa Republike Slovenije za ustanovitev podružnice in vnos kapitala, če zakon tako določa.

(3) Listine iz prejšnjega odstavka morajo biti predložene v izvirniku in overjenem prevodu.

Pogoj
563. člen
Tuje podjetje lahko ustanovi podružnico, če je že vpisano v register države, v kateri ima sedež, najmanj dve leti.


Nastopanje v pravnem prometu
564. člen
Podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.


Začetek opravljanja dejavnosti
565. člen
(1) Pred vpisom podružnice v register tuje podjetje ne more začeti opravljati dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(2) Za podružnice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o poslovnih knjigah in letnem poročilu.

Glavna podružnica
566. člen
(1) Če je tuje podjetje sočasno ustanovilo na območju Republike Slovenije več podružnic, mora biti v prijavi za vpis v register, pa tudi v firmi podružnice označeno, katera podružnica je glavna na območju Republike Slovenije.
(2) Če tuje podjetje ustanavlja več podružnic na območju Republike Slovenije v zaporedju, je potrebno navesti v prijavi za vpis vsake podružnice zaporedje ustanovitve.

Zastopniki podjetja v podružnici
567. člen
(1) Za vsako podružnico mora biti imenovan en ali več zastopnikov, ki zastopajo tuje podjetje. Tuje podjetje lahko iste zastopnike postavi za več podružnic, zastopniki v glavni podružnici pa so po zakonu tudi zastopniki v drugih podružnicah, tudi takrat, kadar so zanje postavljeni tudi drugi zastopniki.

Odgovornost za obveznosti
568. člen
Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.


Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV) (do U.l. št. 67/2002)

54. člen
(vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji)

(1) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima ob pogojih, določenih s tem zakonom, pravico do vračila DDV, zaračunanega za storitve ali za premičnine, ki so mu jih dobavili drugi davčni zavezanci na ozemlju Slovenije, ali zaračunanega ob uvozu blaga v Slovenijo.

(2) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pravico do vračila DDV, če:

a) v predpisanem obdobju ni opravil prometa blaga oziroma storitev, za katerega se šteje, da je bil opravljen v Sloveniji, razen:

- prevoznih in s prevozom povezanih storitev, za katere velja oprostitev v skladu s 5. točko 28. člena, 31. členom ali prvim odstavkom 32. člena tega zakona;
- storitev, od katerih mora v skladu s 3. točko 12. člena tega zakona, DDV plačati izključno oseba, kateri so bile storitve opravljene;

b) če se blago oziroma storitve iz prvega odstavka tega člena uporabljajo za namene:

- transakcij iz drugega odstavka 40. člena tega zakona;
- transakcij, ki so oproščene plačila DDV v skladu s 5. točko 28. člena, 31. členom, ali prvim odstavkom 32. člena tega zakona;
- opravljanja storitev, od katerih mora v skladu s 3. točko 12. člena tega zakona DDV plačati izključno oseba, kateri so bile storitve opravljene;

c) če so izpolnjeni drugi pogoji, določeni v 40. členu tega zakona, ki se nanašajo na pravico do odbitka vstopnega DDV.

(3) Ta člen se ne uporablja za dobave blaga in storitev, ki so oproščene po 3. točki prvega odstavka 31. člena tega zakona.

(4) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je upravičen do vračila DDV, če:

1. pri pristojnem davčnem organu vloži zahtevek za vračilo DDV na predpisanem obrazcu;

2. zahtevku predloži izvirnike računov oziroma uvoznih dokumentov;

3. predloži potrdilo pristojnega organa države, kjer ima sedež, da je dolžan obračunavati DDV v tej državi;

4. v obdobju, za katero prosi za vračilo DDV, ni opravil prometa blaga oziroma storitev, ki bi se štel za promet, opravljen v Sloveniji, razen prometa storitev iz podtočke a) drugega odstavka tega člena;

5. se zaveže, da bo povrnil katerikoli neupravičeno pridobljen (vrnjen) znesek DDV.

(5) Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejše pogoje za uveljavljanje vračila DDV, zlasti pa rok za predložitev zahtevka za vračilo, obdobje, na katerega se lahko nanaša zahtevek, davčni organ, ki je pristojen za obravnavanje in odločanje o zahtevku, minimalni znesek, na katerega se lahko
glasi zahtevek, ter rok, v katerem mora davčni organ odločiti o zahtevku in vrniti DDV, če so izpolnjeni predpisani pogoji za vračilo.

Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (do U.l. št. 114/2002)

III. OSEBE, KI MORAJO PLAČATI DDV
18. člen
(davčni zavezanec)

...

(4) Davčni zavezanec je tudi oseba, ki ima sedež oziroma bivališče izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), ki opravi obdavčljiv promet blaga oziroma storitev v Sloveniji, razen v primerih, ko ZDDV določa drugače.


III. OSEBE, KI MORAJO PLAČATI DDV
19. člen
(tuja oseba)

(1) Za tujo osebo, ki v Sloveniji opravlja pridobitno dejavnost preko podružnice oziroma kot podružnica, ustanovljena v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, obračunava in plačuje DDV podružnica tuje osebe. Podružnica tuje osebe nastopa v imenu in za račun tuje osebe, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.

(2) Tuja oseba, ki v skladu s predpisi ni dolžna ustanoviti podružnice, bo pa opravila promet v Sloveniji, se vpiše v register zavezancev za DDV in lahko imenuje davčnega zastopnika, ki v njenem imenu izpolnjuje obveznosti, določene z ZDDV in s tem pravilnikom.


20. člen
(davčni zastopnik)

(1) Tuja oseba iz drugega odstavka prejšnjega člena lahko za davčnega zastopnika imenuje pravno ali fizično osebo, ki:

- opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZDDV,
- ima sedež oziroma stalno bivališče v Sloveniji ter
- je registrirana za DDV v skladu z 58. členom ZDDV.

(2) Davčni zastopnik iz prejšnjega odstavka ne more biti podružnica tuje osebe.

(3) Davčni zastopnik v imenu tuje osebe izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, vodi knjige izdanih in knjige prejetih računov, plačuje DDV itd.).

(4) Če istega davčnega zastopnika imenuje več tujih oseb, tak davčni zastopnik predlaga davčnemu organu obračune DDV ter izpolnjuje druge obveznosti iz naslova DDV za vsako tujo osebo posebej.

(5) Tuja oseba mora davčnemu zastopniku poslati izvirnik računa, ki ga izda za opravljen promet blaga oziroma storitev, brez obračunanega DDV. Davčni zastopnik mora na podlagi izvirnika računa sestaviti dokument v dveh izvodih, na katerem mora navesti:

- svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče ter svojo davčno številko;
- datum izdaje dokumenta;
- ime in sedež oziroma stalno prebivališče tuje osebe ter davčno številko tuje osebe, ki mu jo je dodelil pristojni davčni organ Republike Slovenije;
- zaporedno številko, pod katero je dokument vpisan v knjigo izdanih računov, ki jo vodi v imenu tuje osebe;
- znesek DDV;
- vse druge podatke, ki so predpisani v 34. oziroma 35. členu ZDDV.

(6) Prvi izvod dokumenta iz prejšnjega odstavka in izvirnik računa iz prejšnjega odstavka, ki ga je davčni zastopnik prejel od tuje osebe, mora davčni zastopnik poslati kupcu blaga oziroma naročniku storitev, drugi izvod dokumenta in kopijo računa, pa zadržati v svojem knjigovodstvu.

(7) Če tuja oseba imenuje davčnega zastopnika, je davčni zastopnik solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga mora v skladu z 39. členom ZDDV plačati tuja oseba, za plačilo morebitnih kazni in zamudnih obresti glede davčnega dolga. Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV, mu lahko prepove nadaljnje zastopanje.

(8) Davčni organ vodi o davčnih zastopnikih posebno evidenco.

(9) Ta člen se ne nanaša na promet blaga in storitev, v zvezi s katerim je plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev oziroma uvoznik.


21. člen
(prejemnik blaga oziroma storitev)

(1) Če tuja oseba, ki opravi promet blaga oziroma storitev v Sloveniji, ne imenuje davčnega zastopnika oziroma se ne registrira za DDV v skladu z 58. členom ZDDV, je v skladu z drugim stavkom 2. točke 12. člena ZDDV plačnik DDV prejemnik tega blaga oziroma storitev.

(2) Plačnik DDV na podlagi drugega stavka 2. točke 12. člena ZDDV je tudi davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV in tuja oseba, ki ne opravlja dejavnosti preko podružnice oziroma ne imenuje davčnega zastopnika.

(3) Za storitve iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV, ki jih opravi tuja oseba, je plačnik DDV v skladu s 3. točko 12. člena ZDDV, prejemnik teh storitev.


108. člen
(podatki v obračunu)

(1) V obrazec DDV-O za obračun DDV se vpišejo:

1. podatki o prometu blaga in storitev:

- pod oznako 11 (obdavčen promet) se vpiše seštevek zneskov iz stolpcev 11, 13, 15 in 17 knjige izdanih računov, razen prometa po 5., 6. in 9. členu ZDDV;
- pod oznako 12 (izvoz blaga) se vpiše znesek iz stolpca 9 knjige izdanih računov;
- pod oznako 13 (oproščen in drug promet s pravico do odbitka vstopnega DDV) se vpiše znesek iz stolpca 10 knjige izdanih računov;
- pod oznako 14 (oproščen promet brez pravice do odbitka vstopnega DDV) se vpiše znesek iz stolpca 8 knjige izdanih računov;
- pod oznako 15 (promet po 5., 6. in 9. členu ZDDV) se vpiše znesek vrednosti prometa po 5., 6. in 9. členu ZDDV; podatki se zajamejo iz knjigovodskih evidenc;

2. podatki o nabavah blaga in storitev:

- pod oznako 21 (obdavčene nabave) se vpiše vrednost iz stolpca 8 zmanjšana za vrednost iz stolpca 10 in 11 knjige prejetih računov, vključno z nabavami nepremičnin in ostalih osnovnih sredstev, brez vrednosti uvoza blaga;
- pod oznako 22 (uvoz) se vpiše davčna osnova pri uvozu blaga iz stolpca 7 posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu blaga, vključno z uvozom osnovnih sredstev ter brez vrednosti uvoza blaga, pri katerem ni bil obračunan DDV;
- pod oznako 23 (oproščene nabave) se vpiše vrednost iz stolpca 9 knjige prejetih računov in vrednost iz stolpca 8 posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu blaga;
- pod oznako 24 (nabavna vrednost nepremičnin) se vpiše nabavna vrednost nepremičnin, katerih nabava je obdavčljiva po ZDDV, ne glede na to, ali je bil pri nabavi obračunan DDV ali ne (obdavčena in oproščena nabava) in so vodene v knjigovodstvu kot osnovna sredstva ter nabavljena v davčnem obdobju, za katerega se sestavlja obračun; vpišejo se tudi dana predplačila;
- pod oznako 25 (nabavna vrednost drugih osnovnih sredstev) se vpiše nabavna vrednost drugih osnovnih sredstev (razen nepremičnin), katerih nabava je obdavčljiva po ZDDV, ne glede na to, ali je bil pri nabavi obračunan DDV ali ne (obdavčena in oproščena nabava), nabavljenih v davčnem obdobju, za katerega se sestavlja obračun; vpišejo se tudi dana predplačila;

3. podatki o obračunanem DDV od prodaje blaga in storitev:

- pod oznako 31 (zavezancem za DDV po 8,5%) se vpiše znesek iz stolpca 12 knjige izdanih računov;
- pod oznako 32 (zavezancem za DDV po 20%) se vpiše znesek iz stolpca 14 knjige izdanih računov;
- pod oznako 33 (končnim potrošnikom po 8,5%) se vpiše znesek iz stolpca 16 knjige izdanih računov;
- pod oznako 34 (končnim potrošnikom po 20%) se vpiše znesek iz stolpca 18 knjige izdanih računov;
- pod oznako 35 (prejemniki blaga in storitev kot plačniki DDV) se vpiše znesek DDV, ki se plača po drugem stavku 2. točke in 3. točki 12. člena ZDDV;

4. podatki o vstopnem DDV od nakupa blaga in storitev:

- pod oznako 41 (v Sloveniji po 8,5%) se vpiše znesek iz stolpca 12 knjige prejetih računov;
- pod oznako 42 (v Sloveniji po 20%) se vpiše znesek iz stolpca 13 knjige prejetih računov;
- pod oznako 43 (pri uvozu 8,5%) se vpiše znesek iz stolpca 11 posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu;
- pod oznako 44 (pri uvozu 20%) se vpiše znesek iz stolpca 12 posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu;
- pod oznako 45 (pavšalno nadomestilo 4%) se vpiše znesek iz stolpca 18 knjige prejetih računov;
- pod oznako 46 (prejemniki blaga in storitev kot plačniki DDV) se vpišeta zneska iz stolpcev 15 in 16 knjige prejetih računov;

5. ugotovljena davčna obveznost oziroma presežek DDV v tem davčnem obdobju:

- pod oznako 51 (obveznost DDV za davčno obdobje) se vpiše znesek razlike med obračunanim DDV (vsota pod oznakami 31 do 35) in vstopnim DDV (vsota pod oznakami od 41 do 46) v primeru, če je obračunani DDV večji od vstopnega DDV;
- pod oznako 52 (presežek DDV v davčnem obdobju) se vpiše znesek razlike med vstopnim DDV (vsota pod oznakami 41 do 46) in obračunanim DDV (vsota pod oznakami od 31 do 35) v primeru, če je vstopni DDV večji od obračunanega DDV;
- pod oznako 61 (prenos iz preteklega davčnega obdobja) se vpiše znesek DDV iz preteklega davčnega obdobja (oznaka 72 predhodnega obračuna), če davčni zavezanec v predhodnem obračunu ni zahteval vračila tega zneska;
- pod oznako 71 (plačilo DDV) se vpiše znesek DDV, ki ga mora davčni zavezanec plačati in je enak razliki med obveznostjo DDV za davčno obdobje (oznaka 51) in prenosom iz preteklega obdobja (oznaka 61), v primeru, da je obveznost DDV večja od prenosa iz preteklega obdobja;
- pod oznako 72 (vračilo DDV) se vpiše znesek DDV, ki bo davčnemu zavezancu vrnjen (če bo to zahteval v skladu s 53. členom ZDDV) ali pa prenesen v naslednje davčno obdobje in je enak:

i. razliki med prenosom iz preteklega obdobja (oznaka 61) in obveznostjo za davčno obdobje (oznaka 51), v primeru, da je prenos iz preteklega obdobja večji od obveznosti DDV za davčno obdobje, ali pa

ii. vsoti presežka DDV v davčnem obdobju (oznaka 52) in prenosom iz preteklega obdobja (oznaka 61).

(2) Če so za nepremičnino ali drugo osnovno sredstvo dana predplačila, se v četrto in peto alineo 2. točke prvega odstavka tega člena vpiše znesek predplačil, danih v predpisanem davčnem obdobju. Po poplačilu celotne vrednosti nepremičnine ali drugega osnovnega sredstva se nabavna vrednost le-teh ne vpisuje ponovno. Podatki se zajemajo iz knjigovodskih evidenc.

(3) Na obrazcu DDV-O, ki ga sestavi podružnica tuje osebe, mora biti navedena firma in sedež oziroma ime, priimek in naslov stalnega ali običajnega bivališča tuje osebe, davčna številka in ime podružnice.

(4) Na obrazcu DDV-O, ki ga v imenu tuje osebe sestavi davčni zastopnik, mora biti navedena firma in sedež oziroma ime, priimek in naslov stalnega ali običajnega bivališča tuje osebe, davčna številka tuje osebe in davčna številka davčnega zastopnika.


2. Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji
118. člen
(splošno)

(1) Tuja oseba, ki opravlja dejavnost iz drugega odstavka 13. člena ZDDV preko podružnice v Sloveniji in tuja oseba, ki je zaradi opravljanja te dejavnosti v Sloveniji imenovala davčnega zastopnika, nima pravice do vračila DDV na podlagi 54. člena ZDDV, ima pa na podlagi predložitve obračuna DDV pravico do odbitka vstopnega DDV, če izpolnjuje pogoje iz 40. člena ZDDV.

(2) Tuja oseba, ki opravi obdavčljiv promet v Sloveniji, pa ne imenuje davčnega zastopnika, nima pravice do vračila DDV povezanega s tem obdavčljivim prometom na podlagi 54. člena ZDDV.

(3) Prejšnji odstavek se ne nanaša na tujo osebo, ki opravi promet storitev iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV osebi, ki je v skladu z ZDDV davčni zavezanec, registriran za obračunavanje DDV.


119. člen
(vlagatelj zahtevka za vračilo)

(1) Davčni zavezanec, ki ima pravico do vračila DDV na podlagi 54. člena ZDDV, predloži zahtevek za vračilo DDV pri Davčnemu uradu Ljubljana.

(2) Davčni urad Ljubljana odloči o vračilu DDV na podlagi izpolnjenega zahtevka za vračilo DDV.

(3) V zahtevku za vračilo DDV mora davčni zavezanec navesti podatke, ki so predpisani z obrazcem "Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji", ki je v prilogi VI k temu pravilniku in je njegov sestavni del.

(4) Zahtevek za vračilo DDV na podlagi 54. člena ZDDV lahko namesto davčnega zavezanca na podlagi pooblastila predloži tudi druga oseba. Pooblastilo za zastopanje v postopku se pisno predloži davčnemu organu, ali pri davčnemu organu da ustno na zapisnik. Davčni organ lahko v dvomu zahteva, naj se pooblastilo za zastopanje v postopku vračanja overi pri notarju. Ne glede na pooblastilo lahko davčni organ v postopku neposredno od
zastopanega zahteva posamezna dokazila ali izjave.


120. člen
(zahtevek za vračilo)

(1) Vlagatelj zahtevka za vračilo DDV, lahko uveljavlja vračilo DDV, ki mu je bil zaračunan v zvezi z nabavami premičnin ali storitev v Sloveniji, oziroma DDV, ki mu je bil zaračunan pri uvozu blaga.

(2) Vlagatelj lahko zahtevek za vračilo DDV vloži za obdobje najmanj šestih mesecev in največ za obdobje koledarskega leta.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek, se lahko zahtevek za vračilo DDV nanaša na obdobje, ki je krajše od šestih mesecev, če to obdobje predstavlja preostanek koledarskega leta. Ta zahtevek lahko vključuje tudi DDV, zaračunan na računih ali ob uvozu, ki ga vlagatelj zahtevka ni uveljavljal v prejšnjem obdobju in zadeva transakcije, zaključene v tekočem koledarskem letu.

(4) Vlagatelj zahtevka mora izpolnjenemu zahtevku priložiti:

- račune oziroma ustrezne uvozne dokumente v izvirniku;
- potrdilo pristojnega organa države, kjer ima sedež, da je dolžan obračunavati DDV v tej državi (potrdilo ne sme biti starejše od enega leta).

(5) Vlagatelj zahtevka mora na zahtevku potrditi:

- da v Sloveniji v obdobju, na katerega se zahtevek nanaša, ni opravil nobenega prometa blaga oziroma storitev, razen prevoznih in s prevozom povezanih storitev, za katere velja oprostitev v skladu s 5. točko 28. člena, 31. členom ali prvim odstavkom 32. člena ZDDV ter storitev, od katerih mora v skladu s 3. točko 12. člena ZDDV, DDV plačati izključno oseba, kateri so bile storitve opravljene;
- da so dani podatki resnični ter,
- da bo povrnil katerikoli po pomoti ali neupravičeno pridobljeni znesek DDV.

(6) Zahtevek za vračilo DDV se predloži Davčnemu uradu Ljubljana najpozneje v šestih mesecih po poteku koledarskega leta, v katerem je bil DDV obračunan.


121. člen
(omejitve vračil)

(1) Če se zahtevek za vračilo DDV nanaša na obdobje šestih mesecev, zahtevani znesek za vračilo ne sme biti nižji od 50. 000 tolarjev.

(2) Če se zahtevek za vračilo DDV nanaša na obdobje koledarskega leta oziroma na preostanek koledarskega leta v skladu s tretjim odstavkom 120. člena tega pravilnika, zahtevani znesek za vračilo ne sme biti nižji od 12.000 tolarjev.


122. člen
(roki vračil)

(1) Davčni organ mora vsak predložen račun ter uvozni dokument ožigosati in jih vrniti vlagatelju zahtevka v roku 30 dni od njihovega prejema.

(2) Davčni organ mora o zahtevku odločiti v šestih mesecih od vložitve zahtevka.

(3) Če davčni organ odobri vračilo DDV, mora biti vračilo izvršeno v roku iz prejšnjega odstavka, in sicer na račun vlagatelja v Sloveniji ali pa na njegove stroške v tujino ali, na zahtevo vlagatelja, na račun druge osebe.

(4) Vračilo DDV se prizna davčnim zavezancem samo ob pogoju reciprocitete.


141. člen
(prijava za registracijo)

(1) Davčni zavezanec se mora prijaviti davčnemu organu, kjer je vpisan v davčni register zaradi vpisa v register zavezancev za DDV. Davčnemu organu se mora prijaviti tudi tuja oseba, ki nima sedeža v Sloveniji.

(2) Za davčnega zavezanca iz drugega odstavka 45. člena ZDDV, katerega katastrski dohodek gospodinjstva za zadnje leto presega znesek 1,500.000 tolarjev, določi zavezanost za DDV davčni organ po uradni dolžnosti do 31. marca tekočega leta; ta postane davčni zavezanec s 1. aprilom tekočega leta.

(3) Davčnega zavezanca iz drugega odstavka 45. člena ZDDV določi davčni organ po uradni dolžnosti izmed oseb, ki imajo med člani gospodinjstva najvišji katastrski dohodek. Pred vpisom zavezanosti za DDV po uradni dolžnosti davčni organ o določitvi predstavnika obvesti gospodinjstvo, ki lahko v petnajstih dneh po prejemu obvestila določi drugega predstavnika gospodinjstva. O določitvi drugega predstavnika gospodinjstva podajo polnoletni člani gospodinjstva lastnoročno podpisano izjavo.

(4) Če se pravni status zemljišč v uporabi članov gospodinjstva glede na zemljišča, upoštevana pri odmeri davka iz kmetijstva za preteklo leto, spremeni tako, da bi to pomenilo znižanje katastrskega dohodka pod znesek, določen v drugem odstavku 45. člena ZDDV in ta sprememba do konca preteklega leta še ni bila evidentirana v uradnih evidencah, predstavnik gospodinjstva v petnajstih dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka
predloži davčnemu organu ustrezna dokazila o spremembi pravnega statusa (dokazilo o spremembi katastrske kulture ali katastrskega razreda v zemljiškem katastru, overovljena kupoprodajna ali druga pogodba o odtujitvi lastninske ali posestne pravice ter vloga za vpis v zemljiško knjigo, zakupna ali druga pogodba).

(5) V prijavi za registracijo mora davčni zavezanec navesti podatke, ki so predpisani z obrazcem DDV- P2, ki je v prilogi XII k temu pravilniku in je njegov sestavni del.

(6) Tuja oseba, ki opravi promet preko podružnice, se vpiše v register zavezancev za DDV najkasneje na dan, ko opravi prvi promet blaga oziroma storitev v Sloveniji; v prijavi za registracijo mora navesti podatke, ki so predpisani z obrazcem DDV-P3, ki je v prilogi XIII k temu pravilniku in je njegov sestavni del.

(7) Tuja oseba, ki opravlja dejavnost v Sloveniji in imenuje davčnega zastopnika, v obrazcu DDV-P3 navede tudi podatke o davčnem zastopniku.
nogav


domov v KLIK (3615 bytes) Linux, Apache, PHP, MySql, Open Office,