137. člen Zakona o delovnih razmerjih – U.l. št. 42/2002 do 83/2009
(1) Delavec ima pravico do nadomestila
plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z
zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na
strani delodajalca.
(2) Delodajalec je dolžan izplačati
nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega
dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin,
izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in
ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(3)
Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v
primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali
poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za
posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v
koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi
poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec
nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za
vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela
izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega
zavarovanja.
(4) Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti
z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do
30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in
drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec
za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače
v breme zdravstvenega zavarovanja.
(5) Delodajalec izplača v
breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če
je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
(6) Če
delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do
polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal,
vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
(7) Če s tem ali
drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni
določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini
njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih
treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred
začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh
mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je
osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih
treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem
obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu
pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v
pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati
višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
(8) V
primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni
povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki
bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni
delovni čas.
(9) Delodajalec je delavcu dolžan izplačati
nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša
delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne
dela.