Pojem dopust je opredeljen v naslednjih predpisih:

1. Kolektivne pogodbe dejavnosti.

2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti.

3. Zakon o delovnih razmerjih.

Pogodba o zaposlitvi

(1) S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:

- sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
- delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
- poskusno delo (če se zahteva)
- pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom)
- kraj opravljanja dela
- delovni čas,
- letni dopust
- ukrepe za posebno varstvo delavcev
- izobraževanje
- osnovna plača in dodatki
- način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje, ...).
- način spremembe pogodbe
- druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.

(2) Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčo klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena, ...)

(3) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(4) Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

(5) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

(6) Če so pravice in obveznosti delodajalca in delavca, ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi, nataneneje določene s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma akte.
 
 

Merila za nočno delo

(1) Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni s predpisi, izpolnjeni še na slednji pogoji:

- daljši letni dopust,

- zagotovljen počitek,

- periodični zdravstveni pregledi.
 
 

- ko gre za težja fizčena oziroma zdravju škodljiva dela,
- ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,
- če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene, oziroma če delo ni ustrezno organizirano.

(4) V primeru kršitev iz 1. in 2. odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od poslovodnega organa oziroma delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.
 
 

Letni dopust

(1) Proste sobote se ne vštevajo v letni dopust.

(2) Delavec mora obvestiti delodajalca o izrabi dopusta iz 60. člena Zakona o delovnih razmerjih 3 dni pred izrabo.
 
 

Nadomestila plače

(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:

- bolezni,
- poklicne bolezni in nesreče pri delu,
- letnega dopusta in odsotnosti iz 1. odstavka 33. člena te pogodbe,
- na dela prost dan po zakonu,
- odsotnosti z dela, če je delavec napoten na izobraževanje oziroma če se izobražuje v interesu delodajalca,
- v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom podjetja.

(3) Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila delavcu:
- če opravlja v času bolniške pridobitno delo
- če v 2 dneh po začetku odsotnosti neupravčeeno ne obvesti delodajalca, da je zbolel
- če se brez opravčeenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo
- če pooblaščeni zdravnik, komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilu zdravnika.

Nadomestilo ne more presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Delodajalec ima pravico določiti način spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti delavcev.

(4) Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas. V osnovo za izračun nadomestila se ne všteva del plače iz nadur in na podlagi uspešnosti poslovanja..

(5) Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.

(6) Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 70 % osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.

(7) Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu, v času 6-mesečnega odpovednega roka pripada nadomestilo plače v višini 70 % osnovne plače tekočega meseca, povečane za dodatek za delovno dobo.

(8) Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% osnovne plače za največ 4 delovne dneve, v primeru kršenja imunitete sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo kumulativno:

- da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov, in
- je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih.

Nadomestilo plače se izplača v breme delodajalca.

Drugi osebni prejemki

1. Regres za letni dopust

(1) Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača najkasneje do konca novembra tekočega leta. Višina in način izplačila regresa se določita v tarifni prilogi te pogodbe.

(2) Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na izrabo letnega dopusta.

(3) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.

(4) Neodvisno od izrabe letnega dopusta regres (odškodnina) za letni dopust pripada delavcem, ki ga niso mogli izrabiti iz razlogov na strani delodajalca.

Pripravništvo

Pripravnik je vsak, ki prvič začne opravljati delo ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe z namenom, da se uvede in usposobi za samostojno opravljanje dela. Pripravništvo lahko traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače.S kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom se določi trajanje in potek pripravništva ter program, vodstvo, način spremljanja in ocenjevanja pripravništva. Trajanje pripravništva se podaljša za čas daljše opravičene odsotnosti z dela v skladu s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, razen za čas letnega dopusta. Ob koncu pripravništva opravi pripravnik izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja praviloma pred iztekom pripravniške dobe.
 
 

Letni dopust

Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 18 delovnih dni, ne glede na to ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Če dela delavec v posebno težkih delovnih razmerah, ima pravico do povečanega letnega dopusta. Za dela v posebno težkih delovnih razmerah se štejejo: dela pri virih ionizirajoeih sevanj, delo posadke letala, delo posadke trgovskih ladij, delo pod zemljo, delo pod vodo, delo v bolnicah za duševne bolezni in v prosekturah, delo v tujih deželah s hudimi podnebnimi razmerami za življenje in delo ter delo delavcev, ki opravljajo posebno težka, naporna in za zdravje škodljiva dela in imajo iz tega razloga polni delovni čas krajši od 42 ur na teden. Pravico do povečanega letnega dopusta imajo tudi delavci, ki so dopolnili najmanj 50 let starosti, delavci z najmanj 60 % telesno okvaro, delovni invalidi, delavci, ki negujejo in varujejo težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo.
 
 

Delavec ima pravico izrabiti letni dopust, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Če delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja, ima pravico do letnega dopusta, sorazmerno času, prebitem na delu.
 
 

Delavec, ki v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ali porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka, ni mogel izrabiti letnega dopusta, ali je bila izraba prekinjena, lahko izrabi celotni letni dopust do 30.junija naslednjega leta. Če delavec med trajanjem letnega dopusta zboli ali v drugih primerih opravičene odsotnosti z dela, se mu ta čas ne šteje v letni dopust. Člani posadke trgovskih ladij in delavci, ki delajo v tujini, lahko v celoti izrabijo letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta ob pogojih, ki jih delavci določijo s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.
 
 

Delavec izrabi letni dopust v organizaciji oziroma pri delodajalcu, kjer je pridobil pravico do njegove izrabe. Če delavec sklene delovno razmerje v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu, mu je organizacija oziroma delodajalec, pri katerem mu je prenehalo delovno razmerje, dolžan zagotoviti najmanj sorazmerni del letnega dopusta, preostali del pa organizacija oziroma delodajalec, kjer je delavec na novo sklenil delovno razmerje.
 
 

Delavec ima pravico en dan letnega dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi, pri čemer mora v roku, določenem s splošnim aktom oziroma s kolektivno pogodbo, obvestiti organizacijo oziroma delodajalca.
 
 

Nadomestila plače

Nadomestilo plače gre delavcu za praznične dni, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, in za druge dela proste dni, določene z zakonom, za čas dopusta, odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma nege družinskega člana, izobraževanja in izpopolnjevanja v skladu s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ter v drugih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Delavcu gre nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi izvrševanja vojaške obveznosti, razen služenja vojaškega roka, za čas obrambnega in samozaščitnega usposabljanja, delovanja v civilni zaščiti ali drugih nujnih zaščitnih in reševalnih dejavnostih, da se rešijo ali zavarujejo človeška življenja in materialne dobrine, in drugih obveznosti zaradi poziva vojaških in drugih organov, h katerim je delavec klican brez svoje krivde. Nadomestilo plače se izplačuje po posebnih predpisih. Delavcu gre nadomestilo plače za tiste dni in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost na dan, ko zaradi opravičene odsotnosti z dela ne dela. Osnova za nadomestilo in višina nadomestila plače se določita z zakonom, s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.
 
 

Mladina ima pravico do letnega dopusta, povečanega za sedem delovnih dni.

Primer
 

SKUPNA DELOVNA DOBA (LET) DELOVNIH DNI DO 5 18 5-10 20 10-15 22 15-20 24 20-25 26 25-30 28 NAD 30 LET 30
+ MATERI ZA VSAKEGA OTROKA MLAJŠEGA OD 15 LET - 1 dan
+ STAREJŠI OD 50 LET - 5 dni
Dopust je lahko skupaj največ 30 delovnih dni.

     Firefox 05/02/2000