DDV po 01/05/2004Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, - U.l. št. 82/2022
143. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - U.l. št. 84/2018
(Izjeme od obveznosti izdajanja računov)
(1) Obveznost izdajanja računov v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZDDV-1 se ne nanaša na davčne zavezance iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1, kadar opravljajo dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev neposredno končnemu potrošniku (npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnicah) ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega zavezanca.
(2) Obveznost izdajanja računov v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZDDV-1 se ne nanaša na prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice); znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu; vplačil za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo; periodičnega tiska; na prodajo iz avtomatov; na prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM-omrežja ter interneta; na prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah.
(3) Podatke o prodaji iz prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec zagotoviti s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno.
(4) Obveznost izdajanja računov v skladu s petim odstavkom 81. člena ZDDV-1 se ne nanaša na tiste oproščene finančne storitve iz 4. točke 44. člena ZDDV-1, za katere se dokumenti izdajajo množično, če so opravljene na ozemlju Republike Slovenije ali se opravijo zunaj Unije, če davčni zavezanec prejemniku oziroma naročniku storitev za opravljene oproščene finančne storitve iz prejšnjega stavka izda drug dokument (obračun, instrument plačilnega prometa, izpisek, obvestilo …), iz katerega mora biti razvidna višina zaračunane storitve in navedba, da DDV ni obračunan v skladu z ustrezno točko 44. člena ZDDV-1.
(5) Podatke o oproščenem prometu iz prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec zagotoviti v ustreznih analitičnih evidencah po posameznih vrstah oproščenih finančnih prihodkov (ali terjatev) od prodaje blaga oziroma storitev.
(6) Obveznost izdajanja računov v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZDDV-1 se ne nanaša na:
a) dobave blaga in storitev osebam, ki niso davčni zavezanci, če vrednost obdavčljivih dobav v tekočem koledarskem letu ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegla znesek 5.000 eurov, kadar jih opravijo nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 in drugi davčni zavezanci, ki kumulativno izpolnjujejo naslednje pogoje:
- njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev,
- jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali prek drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti, in
- zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takšnih odobrenih cen, ali za dobave, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne dobave zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV;
b) dobave blaga in storitev v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih osebe, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. ali 13. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, oziroma osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 43. člena ZDDV-1, organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist, in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.
(7) Dobave oseb, ki izpolnjujejo pogoje za izvzem od obveznosti izdajanja računov po a) točki prejšnjega odstavka, se po b) točki prejšnjega odstavka presoja, če vrednost teh dobav presega znesek obdavčljivega prometa iz a) točke prejšnjega odstavka.
(8) Podatke o dobavah blaga in storitev iz a) točke šestega odstavka tega člena mora davčni zavezanec zagotoviti v svojem knjigovodstvu.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - U.l. št. 84/2018
- kuponi
- elektronske storitve
- ukinja se izjava , da bo transakcija najema oziroma prodaje nepremičnine obdavčena z DDV, dovolj je pisni dogovor
Spremembe Zakona o davku na dodano vrednost - U.l. št. 77/2018
- enonamenski ali večnamenski kuponi - elektronske storitve - pisni dogovor o obdavčitvi transkacije v zvezi z nepremičnino - pri samoprijavi se obračunajo 3% obresti
Iz Zakona o varnosti cestnega prometa
19. člen
36. delovni stroj je motorno vozilo, ki je namenjeno opravljanju del z vgrajenimi napravami in na ravni cesti ne more razviti večje hitrosti od 30 km/h (bager, buldožer, kombajn, valjar, viličar, finišer, itd);
Iz tega izhaja, da viličar ni prevozno sredstvo ampak delovni stroj.
Zato pri najemu viličarja tujcu ne obračunamo DDV v skladu s 25. členom Zakona o davku na dodano vrednost.
Davčno potrjevanje računov ni potrebno za Dopolnitve Pravilnika o izvajanju Zakona o DDV-U.l. št. 39/2016
30b. člen Zakona o davku na dodano vrednost
(najem prevoznih sredstev)
(1) Kraj dajanja prevoznega sredstva v kratkoročni najem je kraj, kjer je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago najemniku.
(2) Kraj dajanja prevoznega sredstva v najem, razen kratkoročnega najema, osebi, ki ni davčni zavezanec, je kraj, kjer ima najemnik sedež, stalno oziroma običajno prebivališče.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je kraj dajanja čolna za razvedrilo v najem, razen kratkoročnega najema, osebi, ki ni davčni zavezanec, kraj, kjer je čoln za razvedrilo dejansko dan na razpolago najemniku, če izvajalec to storitev dejansko opravi s sedeža svoje dejavnosti ali stalne poslovne enote v tem kraju.
(4) Za namene tega člena "kratkoročni najem" pomeni stalno posest ali uporabo prevoznega sredstva v obdobju, ki ni daljše od trideset dni, in pri plovilih v obdobju, ki ni daljše od devetdeset dni.
Če davčni zavezanec v Sloveniji prodaja programsko opremo fizičnim osebam v EU mora poznati: Posebno ureditev in mini EVEM
Prodaja rabljenega osebnega vozila s klavzulo "DDV ni obračunan na podlagi 3. točke 44. člena Zakona o DDV"
2. Oprostitve za določene druge dejavnosti
44. člen (druge oproščene dejavnosti)
Plačila DDV so oproščene tudi naslednje transakcije:
3. dobava blaga, ki se je v celoti uporabljalo za namene oproščenih dejavnosti oziroma transakcij iz 42. člena tega zakona in tega člena, če davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV za to blago, ali blaga, pri pridobitvi oziroma uporabi katerega ni imel pravice do odbitka DDV v skladu s 66. členom tega zakona;
66. člen (omejitev pravice do odbitka)
Davčni zavezanec ne sme odbiti DDV od:
c) osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov;
VIII. OPROSTITVE DDV
1. Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
42. člen
(oproščene dejavnosti v javnem interesu)
(1) Plačila DDV so oproščeni:
1. bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba in z njo neposredno povezane dejavnosti, ki jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije;
2. zdravstvena oskrba, ki jo zdravstveni delavci opravljajo v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti;
3. oskrba s krvjo in krvnimi pripravki, materinim mlekom ter človeškimi organi za presajanje;
4. storitve zobnih tehnikov in zobna protetika, ki jo izdela zobni tehnik oziroma zobozdravnik;
5. storitve, ki jih za svoje člane opravljajo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive, in so neposredno namenjene za opravljanje njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
6. socialno varstvene storitve, vključno s storitvami domov za starejše, in dobava blaga, ki je z njimi neposredno povezana, ki jih kot javno službo opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije ali, ki jih opravljajo druge nepridobitne organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za samopomoč;
7. storitve varstva otrok in mladostnikov ter dobava blaga in storitev, ki je z njimi neposredno povezana, ki jih kot javno službo opravljajo javni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne organizacije;
8. predšolska vzgoja, šolsko izobraževanje, poklicno usposabljanje in prekvalifikacije, vključno z dobavami blaga in storitev, ki so neposredno povezane z vzgojo in izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem oziroma prekvalifikacijami, ki jih v skladu s predpisi opravljajo javni zavodi ali druge organizacije, pod pogoji, predpisanimi za opravljanje teh storitev, če ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
9. zasebno poučevanje, ki ga opravljajo osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za učitelja v javni šoli, in se nanaša na šolsko izobraževanje;
10. zagotavljanje osebja s strani verskih skupnosti ali filozofskih združenj za namene iz 1., 6., 7. in 8. točke tega člena, z namenom zadovoljevanja duhovnih potreb;
11. storitve, ki jih svojim članom kot povračilo za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili, opravijo nepridobitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske, rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave, in dobava blaga, ki je neposredno povezana s temi storitvami, če ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
12. storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih nepridobitne organizacije nudijo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se udeležujejo športne vzgoje;
13. kulturne storitve in z njimi neposredno povezano blago, ki jih opravljajo javni zavodi in druge, od države priznane kulturne institucije;
14. dobava blaga in storitev s strani organizacij, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko tega odstavka, v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih te organizacije organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist, in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
15. reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb v, za te namene, posebej prirejenih vozilih in plovilih, ki jih upravljajo pooblaščene osebe;
16. prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti po zakonu, ki ureja RTV Slovenije;
17. izvajanje univerzalne poštne storitve, v celoti ali delno, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja poštne storitve, ter dobava blaga, ki je z njo neposredno povezana. Oprostitev se ne nanaša na storitve in z njimi neposredno povezane dobave blaga, ki jih izvajalci univerzalne poštne storitve opravijo v skladu s pogoji, o katerih je bilo z uporabniki teh storitev posebej dogovorjeno.
(2) Dobava blaga in storitev ni oproščena plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko prvega odstavka tega člena, če:
- ni nujna za transakcije, ki so oproščene plačila DDV oziroma je oproščene dejavnosti mogoče opravljati brez te dobave, ali
- je osnovni namen dobave, da organizacija pridobi dodaten prihodek z opravljanjem transakcij, ki neposredno konkurirajo transakcijam davčnih zavezancev, ki obračunavajo DDV.
43. člen (oprostitve za določene dejavnosti v javnem interesu, ki jih opravijo osebe, ki niso osebe javnega prava)
(1) Dobave blaga in storitev, za katere je oprostitev DDV določena v 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točki prvega odstavka 42. člena tega zakona, so oproščene plačila DDV tudi, če jih opravijo osebe, ki niso osebe javnega prava, če je v vsakem posameznem primeru dobave izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:
- njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev;
- jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali preko drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti;
- zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takšnih odobrenih cen, ali za storitve, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV;
- ni verjetno, da oprostitev DDV za te storitve izkrivlja konkurenco, na primer postavlja v slabši položaj davčne zavezance, ki obračunavajo DDV.
(2) Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko uveljavljajo oprostitev plačila DDV na podlagi predhodne priglasitve, ki jo predložijo davčnemu organu v elektronski obliki.
PRAVILNIK O IZVAJANJU ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST
VIII. OPROSTITVE DDV
1. Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
60. člen
(Bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba)
Med bolnišnično in izvenbolnišnično zdravstveno oskrbo in z njo neposredno povezane dejavnosti iz 1. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije, uvrščajo:
- bolnišnična zdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.10;
- izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.2;
- zobozdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.23, razen zobne protetike, ki jo izdela zobozdravnik, ki se uvršča v okvir 4. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1.
61. člen
(Zdravstvena oskrba v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti)
(1) Med zdravstveno oskrbo iz 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jo opravljajo zdravstveni delavci v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti, uvrščajo dejavnosti iz prejšnjega člena in samostojne zdravstvene dejavnosti pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.909, razen dejavnosti zobnih tehnikov (ki se uvršča v okvir 4. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1) in prevozov z rešilnimi avtomobili, helikopterji ali drugimi vozili, z zdravstvenim osebjem ali brez njega (ki se uvršča v okvir 15. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1).
(2) Med zdravstveno oskrbo iz 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV 1 se uvrščajo dejavnosti pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.901, ki se opravljajo v skladu z zakonom, ki ureja zdravilstvo. ...
PRILOGA I
SEZNAM DOBAV BLAGA IN STORITEV, ZA KATERE SE UPORABLJA NIŽJA STOPNJA DDV
(1) Hrana (vključno s pijačo, razen alkoholnih pijač) za ljudi in živali; žive živali, semena, rastline in primesi, ki so (običajno) namenjene za pripravo hrane; izdelki, ki se (običajno) uporabljajo kot dodatki k hrani ali kot njen nadomestek; priprava jedi;
(2) dobava vode;
(3) zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani in veterinarski medicini, vključno z izdelki za nadzorovanje rojstev in z izdelki za higiensko zaščito;
(4) medicinske oprema, pripomočki in druga sredstva, ki so namenjena za lajšanje ali zdravljenje okvare ali invalidnosti in so namenjena izključno za osebno uporabo, vključno z njihovim vzdrževanjem;
(5) prevoz oseb in njihove osebne prtljage;
(6) dobava, vključno s knjižnično izposojo, knjig na vseh fizičnih nosilcih (vključno z brošurami, letaki in podobnim tiskanim gradivom, otroškimi slikanicami, vključno s tistimi za risanje ali barvanje, glasbenimi deli, tiskanimi ali v rokopisu, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami), časopisov in periodičnih publikacij, razen gradiv, ki so v celoti ali v pretežnem delu namenjena oglaševanju;
(7) vstopnine za razstave, gledališča, muzeje, za ogled naravnih znamenitosti, kinematografske in glasbene prireditve, cirkuse, sejme, zabaviščne parke, živalske vrtove in podobne kulturne prireditve ter športne prireditve;
(8) avtorske pravice književnikov in skladateljev ter storitve izvajalskih umetnikov;
(9) uvoz umetniških predmetov, zbirk in starin iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 101. člena tega zakona;
(10) umetniški predmeti iz 2. točke prvega odstavka 101. člena tega zakona, če jih proda:
– avtor ali njegovi zakoniti oziroma pravni nasledniki ali
– davčni zavezanec, ki ni preprodajalec, če prodajo opravi priložnostno, in če je te predmete uvozil sam ali so mu jih prodali avtorji ali njegovi zakoniti oziroma pravni nasledniki, ali če je imel pri nabavi pravico do popolnega odbitka vstopnega DDV;
(11) stanovanja, stanovanjski in drugi objekti, namenjeni za trajno bivanje, ter deli teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh;
(11 a) obnova in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov, ki so bistveni del vrednosti dobave;
(11 b) čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev;
(12) živali za pitanje, semena, sadike, gnojila, fitofarmacevtska sredstva, biotična sredstva za varstvo rastlin ter storitve, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;
(13) dajanje nastanitvenih zmogljivosti v najem v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvenimi zmogljivostmi v domovih in drugih nastanitvenih obratih ter oddajanje prostorov za šotore, prikolice in podobne premične objekte;
(14) uporaba športnih objektov;
(15) storitve pokopa in upepelitve, skupaj s prometom blaga, ki je neposredno povezan s pokopom ali upepelitvijo in ga opravi izvajalec pogrebnih storitev;
(16) storitve javne higiene.
(17) manjša popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila, (vključno s krpanjem in predelavo);
(18) storitve domačega varstva (kot pomoč na domu in varstvo otrok, skrb za ostarele, obolele ali invalide);
(19) frizerske storitve;
(20) dobava lončnic, sadik, rezanega cvetja.
Obdavčitev blaga in storitev v zvezi z najemom oziroma zakupom nepremičnine - Pojasnilo DURSa
Dobave blaga znotraj EU (tudi Hrvaška od 01/07/2013 dalje) kupcu, ki je davčni zavezanec:
V skladu s 46. členom, 1. odstavkom Zakona o davku na dodano vrednost (U.l. št. 117/2006) je blago oproščeno plačila davka na dodano vrednost.
In accordance with Item 1 Article 46 Law on VAT, supply of goods is exempt VAT.
Splošno pravilo za zaračunavanje storitev kupcu v tujini
DDV ni obračunan po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1 - obrnjena davčna obveznost.
VAT reverse charge under Article 44 of VAT Directive 2006/112/ES.
Nov obrazec DDV-O in RP-O - Pravilnik - U.l. št. 54/2013
Predplačilo pred 01/07/2013, opravljena storitev po 01/07/2013, na računu uporabimo stopnjo 20% (8,5%)
Več v pojasnilu DURS-a
Stopnji davka na dodano vrednost sta od 01/07/2013 dalje 9,5% in 22% na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314-A) - U.l. št. 46/2013
Od 01/04/2013 naprej velja meja za davčnega zavezanca 50.000 EUR in ne več 25.000 EUR - U.l. št. 14/2013
01/01/2013 začnejo veljati nekatere spremembe Zakona o DDV - U.l. št. 83/2012
Na dobropisu naj bo navedena naslednja klavzula:
V skladu z 39. členom ZDDV-1, oziroma 146. členom ZDDV-1, vas obveščamo, da se je zaradi znižanja davčne osnove, oziroma popravka napake, znižala naša obveznost za DDV in s tem vaša pravica do odbitka DDV v znesku, ki je naveden na dobropisu.
2. člen
V drugem odstavku 39. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka.«
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko davčni zavezanec popravi (zmanjša) znesek obračunanega in neplačanega DDV od vseh priznanih terjatev, ki jih je prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku.
(5) Če davčni zavezanec naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga ali storitev, v zvezi s katero je uveljavil popravek davčne osnove v skladu s prejšnjim odstavkom, mora od prejetega zneska, ki presega znesek nepopravljenega obračunanega DDV iz prejšnjega odstavka tega člena, obračunati DDV.«.
34. člen
(začetek uporabe posameznih določb)
(1) Določbe četrtega in petega odstavka 39. člena se uporabljajo za priznane terjatve v postopkih prisilne poravnave in stečajnih postopkih, za katere je bil sklep o začetku postopka izdan po 1. januarju 2011.
Več...
DDV moramo obračunati pri prodaji rabljenega osebnega vozila, če:
- ob nabavi DDV ni bil obračunan(ob nakupu od malih zavezancev ali nezavezancev in ob oproščenih nabavah)
- je bil DDV obračunan, pa na računu ni bil izkazan (ob nakupu od obdavčljivih preprodajalcev po posebni ureditvi)
Več v IKS št. 7/2011
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - U.l. št. 104/2010
Kmetje imajo več možnosti:
- kmetje, ki imajo več kot 7.500 EUR katastrskega dohodka in so se dolžni vključiti v sistem DDV
- kmetje, ki imajo manj kot 7.500 EUR katastrskega dohodka, a so se odločili za prostovoljno vključitev v DDV
- kmetje, ki imajo manj kot 7.500 EUR in se niso odločili za prostovoljno vključitev v DDV, imajo pa dovoljenje za pavšalno nadomestilo
- kmetje, ki imajo manj kot 7.500 EUR in se niso odločili za prostovoljno vključitev v DDV in nimajo dovoljenja za pavšalno nadomestilo
- kmetje, ki imajo manj kot 7.500 EUR, vendar njihovo ukvarjanje s kmetijstvom ni namenjeno trajnemu doseganju dohodka, zato se ne štejejo za davčne zavezance
Iz Zakona o davku na dodano vrednost (U.l. št. 10/2010)
XI. POSEBNE UREDITVE
1. Posebna ureditev za male davčne zavezance
94. člen
(oprostitev obračunavanja DDV)
...
(2) Obračunavanja DDV je oproščena tudi dobava blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, če se zanjo dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7. 500 eurov. Za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se kot davčni zavezanec za namene tega zakona šteje eden od članov kmečkega gospodinjstva, zavezancev za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ga člani kmečkega gospodinjstva, zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti določijo za predstavnika.
2. Posebna ureditev za kmete
95. člen
(pavšalno nadomestilo)
(1) Davčni zavezanec iz drugega odstavka 94. člena tega zakona ima ob dobavi kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pravico do pavšalnega nadomestila DDV (v nadaljnjem besedilu: pavšalno nadomestilo), pod pogoji in na način, določen s tem členom.
(2) Pravico do pavšalnega nadomestila imajo le tisti davčni zavezanci, ki opravijo dobave blaga in storitev iz prvega odstavka tega člena davčnim zavezancem, ki morajo obračunavati in plačevati DDV v skladu s tem zakonom.
(3) Davčni zavezanci – kupci blaga oziroma naročniki storitev iz prvega odstavka tega člena, so dolžni plačilu za opravljeno dobavo prišteti znesek pavšalnega nadomestila v višini 8% od odkupne vrednosti.
(4) Davčni zavezanci iz tretjega odstavka tega člena imajo pravico, da pavšalno nadomestilo odbijejo kot DDV pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
(5) Davčni zavezanci imajo pravico do pavšalnega nadomestila, če so predhodno pridobili dovoljenje davčnega organa. Imetnik dovoljenja mora za obdobje veljavnosti dovoljenja sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga predložiti davčnemu organu do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
(6) Podrobnejše določbe o pogojih in načinu izvajanja tega člena izda minister, pristojen za finance.
84. člen Zakona o davku na dodano vrednost (U.l. št. 10/2010)
(posebne določbe)
(1) Znesek na računu je lahko izkazan v katerikoli valuti, s tem da mora biti znesek DDV, ki ga je treba plačati, izražen v eurih.
(2) Račun se lahko izda v papirni obliki, lahko pa tudi v elektronski obliki, če s tem soglaša kupec oziroma naročnik in če je zajamčena pristnost izvora in celovitost vsebine.
(3) Račun se lahko izda v elektronski obliki v skladu s predpisi, ki določajo elektronsko poslovanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– zagotovljena mora biti avtentičnost izvirnika računa, tako da prejemnik računa lahko ugotovi, da je tak račun resnično poslal izdajatelj računa;
– iz elektronskega sporočila morata biti razvidna čas in kraj odpošiljanja in prejema računa;
– zagotovljena mora biti integriteta računa, tako da uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogočajo spremembo podatkov na računu.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se račun za namene DDV lahko pošlje ali je dan na razpolago na elektronski način z elektronsko izmenjavo podatkov (EDI), če je zajamčena avtentičnost izvora in integriteta vsebine.
(5) Davčni zavezanec, ki istemu prejemniku na elektronski način pošlje ali da na razpolago sveženj z več računi, lahko podatke, ki so skupni posameznim računom, navede samo enkrat, če so za vsak račun dostopne vse informacije.
(6) Minister, pristojen za finance, lahko določi izjeme od obveznosti izdajanja računov, če se podatki o prodaji blaga oziroma storitev lahko zagotovijo na drug način in ni ogrožen nadzor nad izvajanjem tega zakona.
86. člen
(posebne obveznosti v zvezi s hrambo računov)
(1) Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti hrambo kopij računov, ki jih izda sam, ali njegov kupec ali naročnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun, ter vseh računov, ki jih je prejel.
(2) Če se davčni zavezanec, ki ima sedež na ozemlju Slovenije odloči, da kopije računov, ki jih je izdal, in račune, ki jih je prejel, hrani zunaj ozemlja Slovenije, mora predhodno o tem obvestiti davčni organ.
(3) Davčni zavezanec lahko račune hrani tudi v elektronski obliki, če je davčnemu organu zagotovljen dostop do tako shranjenih podatkov, in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– podatki, vsebovani v elektronskem dokumentu ali zapisu, so dosegljivi in primerni za poznejšo uporabo,
– podatki so shranjeni v obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani ali prejeti,
– iz shranjenega elektronskega sporočila je mogoče ugotoviti, od kod izvira, komu je bilo poslano ter čas in kraj njegovega pošiljanja ali prejema, in
– uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogočajo spremembo ali izbris podatkov, oziroma obstaja zanesljivo jamstvo glede nespremenljivosti podatkov oziroma sporočil.
(4) V celotnem obdobju hrambe mora davčni zavezanec zagotoviti pristnost izvora in celovitost vsebine hranjenih računov, kakor tudi njihovo čitljivost. Podatkov na računih iz tretjega in četrtega odstavka 84. člena tega zakona ni dovoljeno spreminjati in morajo ostati čitljivi v celotnem obdobju hrambe.
(5) Davčni zavezanec mora zagotoviti hrambo računov, ki se nanašajo na dobave blaga ali storitev na ozemlju Slovenije, ter računov, ki jih prejmejo od davčnih zavezancev, ki imajo sedež na ozemlju Slovenije, najmanj 10 let po poteku leta, na katero se računi nanašajo.
(6) Ne glede na peti odstavek tega člena, mora davčni zavezanec zagotoviti hrambo računov, ki se nanašajo na nepremičnine, najmanj 20 let po poteku leta, na katero se nanašajo.
(7) Določbe tega člena se nanašajo tudi na račune, ki jih davčni zavezanec prejme od oseb iz prvega in drugega odstavka 94. člena tega zakona.
Pojasnila k standardni klasifikaciji - SKD 2008, ki se nanašajo na področje F. GRADBENIŠTVO in jih potrebujemo pri opredelitvi storitev iz 76.a člena Zakona o davku na dodano vrednost
Standardna klasifikacija dejavnosti - SKD 2008 - U.l. št. 17/2008
Pojasnila k SKD 2008 - U.l. št. 17/2008
Vzorec računa v skladu s 76.a členom, ki je izstavljen za gradbeno storitev zavezancu za DDV v Sloveniji.
Davčni zavezanec, ki opravlja storitve v skladu s 76.a členom ZDDV-1, mora v 30 dneh od prve dobave obvestiti DURS o začetku opravljanja takih dobav. Obrazec bo na voljo na edavkih.
Uvedba mehanizma obrnjene davčne obveznosti v določenih sektorjih v skladu s 76.a členom ZDDV-1 - Pojasnilo DURS
DDV ni obračunan na podlagi 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1.
če se najdemo v spodnjem členu
V 61. členu Pravilnika o izvajanju DDV, se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Med zdravstveno oskrbo iz 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se uvrščajo dejavnosti pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.901, ki se opravljajo v skladu z zakonom, ki ureja zdravilstvo.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek - U.l. št. 107/2009
Zamenjava blaga v garancijskem roku ne velja za obdavčeno dobava blaga za plačilo, od katere je treba obračunati DDV. Storitev demontaže (zamenjave) pokvarjenega ali uničenega blaga v garancijskem roku ni obdavčena transakcija, če je dobavitelj na podlagi pogodbe odgovoren v okviru zamenjave blaga tudi za te storitve, ki so del enovite transakcije zamenjave blaga.
Več v pojasnilu DURSa
28. člen Zakona o DDV
(kulturne in podobne storitve, pomožne prevozne storitve ali storitve v zvezi s premičninami)
(1) Kraj opravljanja naslednjih storitev je kraj, kjer so storitve dejansko opravljene:
...
b) pomožne prevozne storitve, kot so nakladanje, razkladanje, pretovarjanje in podobne dejavnosti;
c) cenitev premičnin ali delo na premičninah.
...
(3) Kraj opravljanja storitev, ki jih opravi posrednik, ki deluje v imenu in za račun druge osebe, kadar posreduje pri opravljanju pomožnih storitev pri prevozu blaga znotraj Skupnosti, je kraj, kjer se pomožne storitve dejansko opravijo. Če pa je naročnik, za katerega opravi storitve posrednik, identificiran za DDV v državi članici, ki ni država članica, na ozemlju katere se pomožne storitve dejansko opravijo, se šteje, da je kraj opravljene storitve posrednika na ozemlju države članice, ki je naročniku izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero mu je bila storitev opravljena.
(4) Ne glede na c) točko prvega odstavka tega člena se šteje, da je kraj opravljanja storitev pri cenitvah ali delu na premičninah, ki se opravijo za naročnika, identificiranega za DDV v državi članici, ki ni država članica, na ozemlju katere so storitve dejansko opravljene, na ozemlju države članice, ki je naročniku izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero mu je bila storitev opravljena, vendar le, če se blago odpošlje ali odpelje iz države članice, v kateri so bile storitve dejansko opravljene.
5. Oprostitve pri izvozu
52. člen
(oproščene transakcije)
(1) Plačila DDV so oproščene naslednje transakcije:
a) dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Skupnosti prodajalec ali druga oseba za njegov račun;
b) dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Skupnosti kupec, ki nima sedeža na ozemlju Slovenije, ali druga oseba za njegov račun, razen blaga, ki ga prevaža kupec sam in je namenjeno za opremljanje, oskrbovanje z gorivom ali druge vrste oskrbovanja zasebnih čolnov, zasebnih zrakoplovov ali katerihkoli drugih prevoznih sredstev za zasebno rabo;
c) blago, dobavljeno pooblaščenim organizacijam, ki ga te izvozijo iz Skupnosti kot del svojih človekoljubnih, dobrodelnih dejavnosti ali dejavnosti poučevanja, ki jih izvajajo zunaj Skupnosti;
d) storitve dodelave blaga (premičnin), ki so bile pridobljene ali uvožene z namenom, da se na tem blagu opravi taka dodelava, vendar le v primeru, če naročnik nima sedeža na ozemlju Slovenije in če blago odpošlje ali odpelje zunaj Skupnosti izvajalec ali naročnik ali druga oseba za račun enega od njiju;
e) opravljanje storitev, vključno s prevoznimi storitvami in pomožnimi storitvami, razen storitev, ki so oproščene v skladu z 42. in 44. členom tega zakona, če so neposredno povezane z izvozom ali uvozom blaga v smislu drugega in tretjega odstavka 31. ter uvozom blaga v skladu s prvim odstavkom 58. člena tega zakona.
(2) Pri dobavi blaga iz točke b) prvega odstavka tega člena, ki ga potnik prenaša v svoji osebni prtljagi, se oprostitev plačila davka uveljavlja na način vračila DDV, če so izpolnjeni pogoji iz 75. člena tega zakona.
(3) Pri dobavi blaga iz točke c) prvega odstavka tega člena se oprostitev plačila davka uveljavi tako, da se pooblaščenim organizacijam vrne plačani DDV.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - U.l. št. 123/2008
Obrazec DDV-O
Obrazec RP-O - Rekapitulacijsko poročilo, uporablja se od 01/01/2008 naprej
PRAVILNIK o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek -U.l. Št. 59/2007
V primeru, da se proda osebni avtomobil, kupljen v sistemu DDV in od te nabave niste imeli pravice do vstopnega davka, se DDV pri prodaji ne obračuna, ampak se napiše klavzula: DDV ni obračunan na podlagi 3. točke prvega odstavka 44.člena ZDDV. Kupec je dolžan v 15 dneh po izdaji računa zahtevati odmero Davka na motorna vozila pri DURS. Plačilu DMV se izognemo, če avto prodamo preko komisijske prodaje
Zaradi novega Zakona o davku na dodano vrednost veljajo v letu 2007 nove klavzule na računih.
Izvoz blaga na Hrvaško ali druge nečlanice EU:
V skladu z 52. členom, 1. odstavkom, točko a Zakona o davku na dodano vrednost (U.l. št. 117/2006) je blago oproščeno plačila davka na dodano vrednost.
In accordance with Item 1 Article 52 Law on VAT, supply of goods is exempt VAT.
Dobave blaga znotraj EU:
V skladu s 46. členom, 1. odstavkom Zakona o davku na dodano vrednost (U.l. št. 117/2006) je blago oproščeno plačila davka na dodano vrednost.
In accordance with Item 1 Article 46 Law on VAT, supply of goods is exempt VAT.
Več
Na prejetem računu od tujca (EU) mora biti naša ID za DDV - direktiva št. 2001/115/EC, člen 2, točka b, alinea 4.)
Izjava v slovenskem jeziku:
"V skladu s 1. točko 31. člena ZDDV je blago oproščeno plačila davka na dodano vrednost"
Prevod izjave v angleški jezik:
"In accordance with Item 1 Article 31 Law on VAT, supply of goods is exempt VAT.
6. člen sprememb Pravilnika o izvajanju DDV (U.l. št. 122/2004
Dosedanje besedilo 110. člena postane prvi odstavek tega člena, za katerim se dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
(2) Davčni zavezanec lahko uveljavi pravico do odbitka vstopnega DDV v davčnem obdobju, v katerem je prejel račun za dobavljeno blago oziroma opravljene storitve.
(3) Če je davčni zavezanec prejel račun, dobava blaga oziroma storitev pa še ni bila opravljena, lahko uveljavi pravico do odbitka vstopnega DDV v davčnem obdobju, ko je bilo blago dobavljeno oziroma so bile storitve opravljene ali v davčnem obdobju, ko plača račun, karkoli se zgodi prej.
42. člen Zakona o davku na dodano vrednost (popravek odbitka vstopnega DDV)
(1) Odbitek vstopnega DDV, ki ga je davčni zavezanec izvršil v skladu s tem zakonom, se mora ustrezno popraviti:
1. če se naknadno ugotovi, da je bil odbitek vstopnega DDV obračunan v višjem ali nižjem znesku, kakor je znesek, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen;
2. če se po davčnem obračunu izkaže, da so se spremenili dejavniki za izračun odbitnega zneska vstopnega DDV, kot so odpovedi nakupov in znižanja cen.
(2) Če se znotraj obdobja pet let od koledarskega leta pričetka uporabe opreme spremenijo pogoji, ki so bili v tem letu merodajni za odbitek vstopnega DDV, se za obdobje po spremembi izvrši popravek vstopnega DDV. Pri nepremičninah se namesto obdobja pet let upošteva obdobje 20 let.
(3) Za pričetek uporabe opreme oziroma nepremičnin po drugem odstavku tega člena, se šteje davčno obdobje, v katerem je izvršen (oziroma ni izvršen) odbitek vstopnega DDV.
(4) Za opremo po drugem odstavku tega člena se šteje oprema, ki se po računovodskih predpisih uvršča med opredmetena osnovna sredstva davčnega zavezanca.
(5) Popravek odbitka vstopnega DDV se ne izvrši, če znaša razlika do 1.500 tolarjev.
127. člen Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodanovrednost - ugotavljanje zneska popravka po drugem odstavku 42.člena ZDDV)
Znesek popravka vstopnega DDV se določi na naslednji način:
vstopni DDV – (minus) vstopni DDV × (krat)
čas uporabe opreme pred spremembo pogojev, merodajnih za odbitek vstopnega DDV / (deljeno)
obdobje popravka vstopnega DDV
130. člen Pravilnika
(splošno)
(1) Davčni zavezanec mora za davčno obdobje sam ugotoviti davčno obveznost in jo izkazati v obračunu DDV, in sicer na obrazcu DDV-O, ki ga mora predložiti davčnemu organu.
(2) Davčni zavezanec, ki je že predložil obračun DDV in naknadno ugotovil, da je obračunal napačno davčno obveznost, do izteka roka za predložitev tega obračuna, lahko že vloženi obračun nadomesti z novim.
(3) Davčni zavezanec ob predložitvi obrazca DDV-O predloži tudi:
- podatke o popravku zneska obračunanega in vstopnega DDV zaradi napak na izdanem oziroma prejetem računu;
- podatke o nastalih razlikah med odbitim vstopnim DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in vstopnim DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež;
- podatke o znesku vstopnega DDV, ki ga davčni zavezanec ni odbil v davčnem obdobju, ko je prejel račun oziroma carinsko deklaracijo ampak ga uveljavlja naknadno v skladu z devetim odstavkom 40. člena ZDDV in
- podatke o popravku vstopnega DDV v skladu z drugim odstavkom 42. člena ZDDV.
(4) Davčni zavezanec, ki opravi promet z rabljenim osnovnim sredstvom v skladu s 191. členom tega pravilnika, ob predložitvi obrazca DDV-O priloži tudi podatek o znesku prometnega davka, ki ga uveljavlja kot odbitek vstopnega DDV.
(5) Davčni zavezanec podatke iz tretjega in četrtega odstavka vključi v obračun DDV v katerem je ugotovil napako, in sicer v ustrezne oznake obrazca DDV-O s tem, da uskladi tudi zneske v prvem delu obrazca DDV- O.
(6) Davčni zavezanec podatke iz prejšnjega odstavka izkaže posamično za vsako davčno obdobje, na katerega se nanaša popravek in jih prikaže v prilogi k obrazcu DDV-O.
(7) Obrazec DDV-O in prilogo k obrazcu DDV-O lahko davčni zavezanec predloži v papirni obliki ali v elektronski obliki preko sistema eDavki.
(8) Obrazec DDV-O in priloga k obrazczu DDV-O sta v prilogah VI in VII k temu pravilniku in sta njegov sestavni del.
V primeru, da se proda osebni avtomobil, kupljen v sistemu DDV in od te nabave niste imeli pravice do vstopnega davka, se DDV pri prodaji ne obračuna, ampak se napiše klavzula:
DDV ni obračunan na podlagi 3. točke prvega odstavka 27.člena ZDDV.
Kupec je dolžan v 15 dneh po izdaji računa zahtevati odmero Davka na motorna vozila pri DURS.
Plačilu DMV se izognemo, če avto prodamo preko komisijske prodaje
95. člen Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost
(zneski na računu)
(1) Zneski na računu za dobave blaga oziroma storitev, razen zneska DDV, so lahko določeni v katerikoli tuji valuti, znesek DDV pa mora biti izkazan v tolarjih in stotinih.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek morajo biti zneski na računu za dobave blaga oziroma storitev z vključenim DDV, izkazani v tolarjih in stotinih, pri čemer se lahko uporabijo stotinske izravnave.
Sklep o zaokroževanju končnih obračunov v gotovinskem poslovanju (U.l. št. 83/2002)
1
Od 1. oktobra 2002 se končni obračuni v gotovinskem poslovanju zaokrožujejo na naslednji način:
- zneski od 1 do 49 stotinov na 0 tolarjev,
- zneski od 50 do 99 stotinov na 1 tolar.
2
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o zaokroževanju končnih obračunov v gotovinskem prometu (Uradni list RS, št. 110/00).
3
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. oktobra 2002 dalje.
Spremenjeni Zakon o davku na dodano vredsnot
V 40. členu se na koncu prvega odstavka doda naslednje besedilo: "Davčni zavezanec sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga in storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago."
Sprememba se uporablje od 01/11/2004.
Uradni list RS št. 114/2004
ŠESTA DIREKTIVA SVETA z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS)
Pridobitev 20.5., račun 18.6., DDV se obračuna 15.6.
Pridobitev 20.5., račun izdan 29.5., DDV se obračuna 29.5.
Osnova za DMV je nabavna cena po prejetem računu.
Osnova za DDV (samoobdavčitev) je nabavna cena po prejetem računu + in DMV + taksa na izrabljena motorna vozila
Izjava o obdavčitvi najemnine za nepremičnino.
V skladu z 2. in 3. odstavkm 27. člena ZDDV
Pri navajanju identifikacijske številke za DDV mora biti iz besedila jasno razvidno, da gre za identifikacijsko številko za DDV in ne za na primer davčno številko, pri čemer se lahko uporabi tudi okrajšano besedilo "DDV št., ID DDV, IŠ DDV". Zadošča pa tudi navedba "ID" ali "identifikacijska številka" ali podobno, to pomeni, da navedba besedila "DDV" ni obvezna.
Zapis identifikacijske številke za DDV mora biti v skladu s predpisano strukturo identifikacijskih številk za DDV in ni pomembno, ali se za kodo naše države (prefiks - SI) zaznamuje presledek ali ne. Pri trgovanju znotraj Skupnosti pa je pomembno, da se identifikacijska številka za DDV na računu ujema s podatki v sistemu VIES (VAT Information Exchange System).
Od 1. maja 2004 dalje davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV, na izdanih računih ni treba navajati identifikacijske številke za DDV naročnika ali kupca, kadar ta ni določen kot plačnik DDV.
Izvoz računalniške licence na Hrvaško
1. tč. 3. odst. 17. člena ZDDV; plačnik DDV je naročnik
Stopnje DDV v EU
Za izvoz na Hrvaško, če blago odpošljete sami, ali pa to za vas stori kdo drug se napiše klavzula:
v skladu s 1.tč. 31. člena ZDDV
Če pride po blago kupec velja 2. točka 31. člena.
Slovenski odvetnik izstavi račun nemški firmi za odvetniške storitve (tožba slovenskega podjetja)
"DDV ni obračunan na podlagi 3. točke. 3. odstavk 17. člena ZDDV; plačnik DDV je naročnik"
Obvestilo DURS
Preveritev na drugi stopnji, ki vključuje tudi preveritev drugih podatkov davčnih zavezancev na območju Skupnosti (ime oziroma naziv, naslov, datum identifikacije za namene DDV), bo možna šele od 1. maja 2004 dalje na Davčni upravi RS:
1.
v Oddelku za mednarodno izmenjavo podatkov (CLO) na Glavnem uradu: *
na telefonski številki: (01) 478 27 91 v času
Pon., tor., čet. od 8.00 do 15.00
Sre. od 8.00 do 17.00
Pet. od 8.00 do 13.00 *
prek elektronskega naslova: clo.durs@gov.si; *
prek faksa: (01) 478 2770
2.
na območnem ali Posebnem davčnem uradu (pri kontrolorjih).
Vse davčne zavezance prosimo, da pozive za preveritev identifikacijske številke za DDV, če je le mogoče, naslovijo na Oddelek za mednarodno izmenjavo podatkov na Glavnem uradu (točka 1), saj je telefonska številka namenjena samo in izključno temu.
Dne 1. maja 2004 se bo namreč slovenska davčna uprava vključila v sistem VIES.
Vsem slovenskim davčnim zavezancem za namene DDV, ki imajo poslovne partnerje na območju Skupnosti, priporočamo, da tudi sami od njih pridobijo potrdilo o identifikaciji za namene DDV, na katerem so poleg identifikacijske številke navedeni tudi drugi njihovi podatki. To potrdilo je v nadaljevanju medsebojnega poslovanja zadostna podlaga za preverjanje veljavnosti identifikacijske številke na prvi stopnji.
Novosti pri obdavčitvi z davkom na dodano vrednost za fizične osebe, ki ne opravljajo dejavnosti, po vstopu Slovenije v Evropsko unijo
Treba je vedeti pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo
Gospodarski subjekt je vključen v statistično raziskovanje Intrastat, če:
* trguje z blagom z gospodarskimi subjekti v drugih državah članicah EU
* je vrednost njegovih odprem blaga v države članice EU ali prejemov blaga iz držav članic EU v zadnjih zaporednih 12 mesecih ali predhodnem letu presegla t. i. vključitveni prag.
Gospodarski subjekt mora poročati samo za tisti tok blaga (prejeme ali odpreme), pri katerem je presegel vključitveni prag. Obveznost poročanja se začne z mesecem, ko je bil prag presežen in traja dokler poročevalska enota ne prejme pisnega obvestila Carinskega urada Nova Gorica o začasnem ali trajnem prenehanju obveznosti poročanja.
Vključitveni prag za leto 2004 znaša 100.000 EUR v tolarski protivrednosti in je bil izračunan na podlagi letnih zunanjetrgovinskih statističnih podatkov za 2001 in 2002. Upoštevana je bila statistična vrednost iz carinskih deklaracij (EUL). Seznam poročevalskih enot za Intrastat je bil narejen na podlagi končnih letnih podatkov za 2002 in se bo še enkrat preverjal in dopolnil februarja 2004 na podlagi začasnih letnih podatkov za 2003 in maja 2004 s podatki za prvo trimesečje 2004.
Več v (Statistični urad RS)...
