KLIKLOGO6m.GIF (440 bytes)   IZVOZNE in UVOZNE STORITVE



Če spodaj omenjene izvozne storitve iz 3. točke 17. člena zakona opravi davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji za naročnika - davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, storitve niso obdavčene s slovenskih DDV, ker se za kraj prometa šteje kraj, kjer ima sedež naročnik, to pa je tujina.

1. prenosa, izkoriščanja ter opustitve premoženjskih pravic;

2. ekonomskega propagiranja;

3. svetovalcev, inženirjev, odvetnikov in notarjev, revizorjev in računovodij, tolmačev, prevajalcev in podobnih storitvah, storitvah računalništva in dajanja informacij;

4. v zvezi s prenehanjem ali opustitvijo opravljanja dejavnosti;

5. bančnih, finančnih in zavarovalnih storitvah, vključno pozavarovalnih storitvah, razen najema trezorjev;

6. posredovanja delovne sile;

7. telekomunikacij;
Telekomunikacije so vsak prenos, oddajanje ali sprejemanje znakov, signalov, pisane besede, slike, zvoka ali sporočil po žičnih, radijskih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s prenosom pravice do uporabe sredstev za takšen prenos, oddajanje ali sprejemanje.

8. najema premičnih stvari, razen najema vseh oblik prevoznih sredstev;

9. posredovanja v zvezi s storitvami iz tega odstavka, ki jih opravljajo posredniki v imenu in za račun naročnika,



POJASNILA GLAVNEGA DAVČNEGA URADA REPUBLIKE SLOVENIJE

Številka: 415-3/99
Datum: 17.02.2000

DDV - IZVOZNO POSREDOVANJE V TUJINI

ZADEVA: Pojasnilo v zvezi z izvajanjem Zakona o davku na dodano vrednost

V vašem dopisu navajate, da imate s slovenskim podjetjem sklenjeno pogodbo o izvoznem posredovanju. To
podjetje v vašem imenu in za vaš račun na nekem tujem trgu opravi vse potrebne aktivnosti, da pride v
končni fazi do vašega direktnega izvoza na osnovi njegovega posredovanja (vsa pooblastila za posredovanje
na tujem trgu so določena v pogodbi). Za te aktivnosti priznate posredniku določen % provizije. Tujemu
kupcu ta znesek zaračunate (na izvozni fakturi sicer ni ločeno prikazan) in kupec ta "bruto" znesek tudi
plača. Zanima vas, ali pri tovrstnih izvoznih provizijah, ki so po vašem mnenju vezane oz. pogojene z
izvozom, obračunate DDV?

V nadaljevanju vam pojasnjujemo:

V skladu z določili 2. točke 1. odstavka 31. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št.
89/98), v nadaljevanju zakon, je plačila DDV oproščen promet storitev, vključno prevoznih in drugih
postranskih storitev (razen prometa storitev iz 26. in 27. člena tega zakona), ki je neposredno povezan z
izvozom oziroma uvozom blaga v skladu z 2. odstavkom 16. člena oziroma 1. točko 1. odstavka 32. člena
tega zakona.

Po 6. točki 1. odstavka 31. člena zakona je oproščen tudi promet storitev, ki ga opravljajo posredniki v
imenu in za račun druge osebe, če so te storitve del storitev, navedenih v tem členu ali storitev,
opravljenih izven Slovenije.

12. odstavek 59. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št.
4/99, 45/99, 59/99, 110/99), v nadaljevanju pravilnik, določa, da se za storitve iz 2. točke 1. odstavka
31. člena zakona štejejo tiste storitve, ki se opravijo v zvezi z odpremo blaga neposredno v izvoz (kot
na primer: prevozne storitve, storitve nakladanja, prekladanja na drugo prevozno sredstvo, storitve
organiziranja prevoza blaga ipd.).

Da je storitev iz 12. odstavka 59. člena pravilnika neposredno povezana z izvozom blaga, se v skladu z
določili 13. odstavka 59. člena pravilnika, dokazuje s pogodbo, sklenjeno z izvoznikom ali drugo osebo za
račun izvoznika ali tovornim listom ali drugim dokumentom, ki dokazuje, da je storitev opravljena v zvezi
z odpremo blaga v izvoz.

Na podlagi navedenih določil menimo, da v primeru, ko podjetje v vašem imenu za vaš račun na tujem trgu
opravi potrebne aktivnosti, ne gre za storitve, ki bi bile del storitev, neposredno povezane z izvozom
blaga.

V skladu z določili 3. člena zakona bi posrednik od opravljenih storitev moral obračunati in plačati DDV.
 
 



Vprašanje in odgovor DURS

38. Vprašanje o DDV pri uvozu in izvozu storitev: Z izvozom storitev mislim storitve za tujega naročnika, opravljene bodisi v tujini (doslej neobdavčene) bodisi v Sloveniji (doslej obdavčene z davkom na izvozne storitve). Naše podjetje se ukvarja z inženiringom sekundarne opreme v elektroenergetiki, ki zajema tehnično svetovanje, izdelavo študij in tehnične dokumentacije, projektiranje, uvoz na oplemenitenje, proizvodnjo pri kooperantu in spuščanje v pogon na gradbišču (praviloma v tujini).
Doslej je bilo pomembno razlikovanje, kje je bila storitev opravljena, doma ali v tujini. Kako to ureja zakon o DDV?
Storitve oplemenitenja na uvoženem blagu, kot mi je znano niso obdavčene. Ali je pri tem pomembno dejstvo, da sami nimamo proizvodnje, ampak to za nas opravijo drugi? Naše podjetje je pri tem uvoznik in imetnik carinskega dovoljenja.
Kako je z DDV pri uvozu storitev? V mislih imam na primer visoko usposabljanje v tujini, ko tuji partner ne obračuna DDV.

Zakon o DDV ne pozna več pojma "uvoz in izvoz storitev" ali "uvozne in izvozne storitve". Ti izrazi so nadomeščeni s podrobno definicijo kraja obdavčitve pri prometu storitev (17. člen zakona). Osnovno načelo pri obdavčevanju storitev je načelo porekla - obdavčene so tam, kjer ima izvajalec storitve sedež, ne glede na to, ali je naročnik storitve tuja ali domača oseba. To osnovno načelo pozna izjeme, ki pa jih je treba presojati posamično. Izjeme so navedene taksativno v drugem do četrtem odstavku 17. člena. Tretji in četrti odstavek obravnavata nekatere storitve z mednarodnim elementom: če storitve, ki so taksativno navedene v tretjem odstavku 17. člena opravi slovenski davčni zavezanec za tujega davčnega zavezanca, se šteje, da je storitev opravljena, kjer ima tuji naročnik sedež. On bo moral v skladu z zakonodajo, ki velja v državi njegovega sedeža sam plačati vstopni davek na storitve, ki mu jih bo opravil slovenski davčni zavezanec.

Ker se v teh primerih šteje, da storitev ni bila opravljena v Sloveniji, ni obveznosti za plačilo DDV v skladu s slovenskimi predpisi. Ker v svojem vprašanju ne opredeljujete natančno vseh storitev, ki jih opravljate za tujega naročnika, ni mogoče trditi, da za vsako od njih velja opisano pravilo obdavčitve po tretjem odstavku 17. člena. Po vsej verjetnosti bo med takšne storitve mogoče šteti storitve svetovanja, projektiranja ipd. (gl. 3. točko tretjega odstavka 17. člena). Storitve montaže npr. bo treba presojati v skladu z drugim odstavkom 17. člena, če se seveda glede na naravo del lahko šteje, da gre za storitve na premičninah. Vsako storitev je torej treba presojati posebej. To velja tudi za storitve usposabljanja v tujini. Vendar, če bi z uporabo 17. člena prišlo do dvojne obdavčitve oziroma neobdavčitve določenega prometa, lahko minister za finance predpiše posebno pravilo obdavčitve za takšen primer.

Ločeno je treba presojati začasni uvoz blaga na oplemenitenje. Glede uvoza blaga davčna obveznost v skladu z 20. členom zakona ne nastane. Storitve oplemenitenja pa so v skladu s 4. točko prvega odstavka 31. člena lahko oproščene davka samo, če jih opravi oseba, ki je imetnik dovoljenja za postopek. V primeru, da storitve opravi druga oseba, se obdavčitev te storitve presoja ločeno, v skladu s pravili o obdavčevanju prometa storitev na davčnem območju.

39. Za pravne osebe, ki nimajo sedeža v Sloveniji in opravljajo za nas storitve moramo obračunati in odvesti davek. Po katerem tečaju se preračunavajo zneski? Ali moramo ob prejemu tujčeve fakture odvesti davek in šele naknadno, ob potrdilu plačila davka, upoštevati le-tega kot vstopni davek?

V skladu z drugim odstavkom 23. člena zakona se upošteva srednji tečaj Banke Slovenje, ki velja na dan nastanka davčne obveznosti. Glede nastanka davčne obveznosti je treba upoštevati 19. člen zakona.


12. člen zakona
(osebe, ki morajo plačati DDV)
Osebe, ki morajo plačati DDV, so:
1. davčni zavezanec, ki opravi promet blaga oziroma storitev, od katerega se obračunava in plačuje DDV;

2. davčni zastopnik, ki ga imenuje davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, poslovnih enot, stalnega oziroma običajnega bivališča (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža), če davčni zavezanec opravi promet blaga oziroma storitev v Sloveniji. Če davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ne imenuje davčnega zastopnika, plača DDV prejemnik blaga oziroma storitev;

3. prejemnik storitev iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža;

4. vsaka oseba, ki na računu ali drugem dokumentu, ki služi kot račun, izkaže DDV, ki ga po tem zakonu ne sme izkazati;

5. pri uvozu: carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik blaga.


 17. člen zakona

(kraj opravljenega prometa storitev)

(1) Za kraj, kjer je bil opravljen promet storitev, storitve ali stalno oziroma običajno prebivališče, če nima sedeža ali poslovnih enot, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za kraj opravljanja prometa storitev šteje:

1. kraj, kjer nepremičnina leži, če gre za opravljanje storitev neposredno povezanih z nepremičnino, vključno s storitvami ko se šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki opravlja storitve, svoj sedež ali poslovne enote, iz katerih opravljat so: posredovanje nepremičnin, cenitev nepremičnin ter pripravljalna dela v gradbeništvu, kot so storitve arhitektov in pooblaščenih nadzornikov;

2. pot, kjer se opravi prevozna storitev; če se prevozna storitev ne opravi le v Sloveniji, se ta zakon uporablja le za tisti del prevozne storitve, ki se opravi v Sloveniji;

3. kraj, kjer so storitve dejansko opravljene, če gre za:

a) storitve s področja kulture, umetnosti, znanosti, izobraževanja, športa, zabavnih prireditev, vključno z dejavnostjo organizatorjev teh storitev;

b) pomožne prevozne storitve, kot so storitve nakladanja, razkladanja, pretovarjanja in druge storitve v zvezi z navedenimi ali drugimi storitvami v povezavi s prevozom;

c) cenitev premičnin;

d) storitve, ki se opravljajo na premičninah.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri storitvah: 1. prenosa, izkoriščanja ter opustitve premoženjskih pravic;

2. ekonomskega propagiranja;

3. svetovalcev, inženirjev, odvetnikov in notarjev, revizorjev in računovodij, tolmačev, prevajalcev in podobnih storitvah, storitvah računalništva in dajanja informacij;

4. v zvezi s prenehanjem ali opustitvijo opravljanja dejavnosti;

5. bančnih, finančnih in zavarovalnih storitvah, vključno pozavarovalnih storitvah, razen najema trezorjev;

6. posredovanja delovne sile;

7. telekomunikacij;

Telekomunikacije so vsak prenos, oddajanje ali sprejemanje znakov, signalov, pisane besede, slike, zvoka ali sporočil po žičnih, radijskih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s prenosom pravice do uporabe sredstev za takšen prenos, oddajanje ali sprejemanje. 8. najema premičnih stvari, razen najema vseh oblik prevoznih sredstev;

9. posredovanja v zvezi s storitvami iz tega odstavka, ki jih opravljajo posredniki v imenu in za račun naročnika,

za kraj opravljenega prometa storitev šteje kraj, kjer ima prejemnik storitve - davčni zavezanec, sedež, poslovno enoto oziroma stalno ali običajno bivališče, če nima sedeža ali poslovne enote, če storitev opravi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža.

(4) Če storitev iz prejšnjega odstavka opravi davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji za naročnika - davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, se za kraj opravljenega prometa šteje kraj, kjer ima sedež naročnik storitve.


22. člen pravilnika (kraj opravljanja storitev iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV)

Pri storitvah iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV se za kraj opravljanja storitev šteje:

1. kraj sedeža davčnega zavezanca - prejemnika, če je prejemnik storitve davčni zavezanec;

2. kraj poslovne enote - prejemnika, če je prejemnik storitve poslovna enota;

3. kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki opravi storitev svoj sedež ali poslovno enoto (prvi odstavek 17. člena ZDDV), če prejemnik navedenih storitev ni davčni zavezanec, ki opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZDDV.


 26. člen pravilnika (prejemnik blaga oziroma storitev)

(1) Če je plačnik DDV v skladu z drugim stavkom 2. točke oziroma 3. točko 12. člena ZDDV prejemnik blaga oziroma storitev, nastane  davčna obveznost takrat, ko je blago dobavljeno oziroma takrat, ko so storitve opravljene.

(2) Šteje se, da je blago dobavljeno oziroma, da so storitve opravljene takrat, ko prejemnik blaga oziroma storitev prejme račun.

(3) Če prejemnik blaga oziroma storitev računa ne prejme, se DDV obračuna osmi dan po dobavi blaga oziroma opravljeni storitvi.

(4) Če je plačilo deloma ali v celoti izvršeno pred prejemom računa, se DDV obračuna na dan plačila od plačanega zneska."


        82. člen pravilnika  (odbitek vstopnega DDV pri storitvah, ki jih davčni  zavezanec s sedežem v tujini opravi davčnemu zavezancu s sedežem v Sloveniji)

(1) Davčni zavezanec, ki na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZDDV obračuna DDV, ima pravico ta davek odbiti kot vstopni DDV, če:

1. so izpolnjeni pogoji iz 40. člena ZDDV;

2. račun izda davčni zavezanec, ki ima sedež izven Slovenije;

3. je DDV plačan.

(2) Šteje se, da je DDV iz 3. točke prejšnjega odstavka plačan, ko je izkazan v obračunu DDV.


nogav



domov v KLIK (3615 bytes) Linux, Apache, PHP, MySql, Open Office,